Tjaša Mislej    

Naše skladišče

Leto nastanka: 2018
EVELIN: "Ona mora vedno nekaj zakomplicirat! Jaz sem na vrsti. Jaz sem Evelin in delam v skladišču. Ampak to samo začasno, dokler ne najdem boljšega, seveda." VERA: "Naj sanja, punči. Ampak veste, kako gre … Sanja svinja kukuruz!"
Število vlog: 5–9 (5 ž, 1–4 m)
drama, tragikomedija
aktualna družbena slika sveta, mali ljudje, medčloveški odnosi

V skladišču megamarketa delajo štiri delavke in iz ure v uro, ki iz dneva v dan in iz tedna v teden na police zlagajo novo blago. V skladišču pravzaprav živijo, saj lahko odidejo domov samo ob nedeljah, seveda če se ne zgodi kaj nepredvidenega. Vsaka od delavk sanja o drugačnem, boljšem življenju, prepričane so, da je trenutna situacija le začasna. Čeprav se v nekem trenutku med njimi zbudi želja po uporu, ta že kmalu spet zamre, in kolesje kapitalističnega sveta, ki temelji na izkoriščanju ljudi, se vrti naprej.

SUZI: Zvonec!

EVELIN: Jebemti zvonec. Komu še zvoni?

VERA: A bi nehala preklinjat? Če bi te naš ata slišal, bi ti jezik z milom zdrgnil.

SUZI: Vsi grejo lahko domov, razen nas …

EVELIN: Ni fer!

SUZI: Me pa tule zakopane. Ni fer.

EVELIN: Sem že jaz povedala, da ni fer. Pač lajf ni fer!

MARIA: Lajf je pač lajf. Njega nič ne zanima, ali je neki fer ali ni.

EVELIN: Ni fer! Me smo pa budale, ki vedno najebemo.

SUZI: Jaz imam vsega poln kufer! Domov grem.

VERA: Nikamer ne greš!

SUZI: O, Jezus …

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!