Stand up prokreacija Za igralko, deklico in moški glas

odrasli

Karieristka bi splavila, Obupana je umrla na porodu, Zdravnica ne bi opravljala splava, Starejša je šla nakupovat spolne celice, Evforična si je najela nadomestno maternico, medtem ko bog-oče pametuje in zlorabi nemočne.

OBUPANA: Čuden si.

MOŠKI GLAS: Zakaj?

OBUPANA: Zdravniki se običajno ne pustijo tikati. Mi daš kaj proti bolečinam?

MOŠKI GLAS naveličano: Bolečina, bolečina! Menda ni bolečina edino, kar čutiš v tem trenutku? Kam je šla vznesenost prvega materinstva? Kaj pa radovednost, radost in napetost pričakovanja? Bi vse to izbrisala? Ali zamenjala z meglico pozabe in nebolečim udobjem? Z udobno nebolečino? Kakor hočeš. Nihče te ne sili, da se odločiš za vznemirljivost trpljenja. Izbira je samo tvoja.

OBUPANA: Raje ne bi o trpljenju.

MOŠKI GLAS: Trpljenje je naraven pojav. Življenje je trpljenje. To reklo je staro kot svet. In ljubezen je bolezen, otrok pa je sad te bolezni. Tvoj ljubki, mali pacient, mamica! Mar mu ne boš privoščila, da  se v svet prebije z močjo lastnih mišic, da se plazi skozi predor, na koncu katerega ga čaka skrivnostna luč, ki ga bo oblila s čarobno močjo v nepozabnem trenutku, ko bo prvič zmagoslavno zajokal in označil prihod na svet še enega enkratnega in neponovljivega bitja! (Okara jo.) Bi raje da ti ga izrežejo iz trebuha kot kakšnega zajedavca?

OBUPANA: Ne, ampak… če bo operacija potrebna…

MOŠKI GLAS: Torej zahtevaš operacijo?

OBUPANA slabotno: Nič ne zahtevam. Samo rada bi, da zdravnik presodi.

MOŠKI GLAS: Mamica, mamica brezbrižna! Življenje malega pacienta prepuščaš popolnemu neznancu in še od njega terjaš, da bo razsodnik.

OBUPANA se še bolj zvija od bolečine.

MOŠKI GLAS: Tako si neučakana!

OBUPANA: Ne zdržim več!

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!