Tišina bučne doline ali nek dramski poskus

Jaz, didaskalija, mojstrica besed; korenjak: mala in velika buča; trdnjava; ključavničar; ključavničarka

odrasli

Protagonisti dramskega poskusa so na prvi pogled zelo nenavadni: Mala in Velika buča se med kotaljenjem po svetu pogovarjata z 'Jaz, didaskalija, mojstrica besed', nato pa se v dogajanje vključijo še Korenjak, Ključavničar, Ključavničarka in Trdnjava. Čeprav vsi zelo veliko govorijo, se zdi, da pravzaprav ničesar ne povedo, govorijo drug mimo drugega, se ne poslušajo in posledično tudi ne razumejo. Svet, ki je nekako pravljičen, je seveda metafora 'resničnega' sveta in sodobne družbe.

KORENJAK: Jaz bi rad nekaj povedal.

MALA BUČA: pogleda Korenjaka. Kaj bi pa tale zdej rad?

VELIKA BUČA: On bi tut bil buča.

MALA BUČA: On bi bil buča, on bi bil buča, ja. A je mene kdo vprašal, kaj bi rada bila?

VELIKA BUČA: A boš spet začela?

MALA BUČA: Ja kaj, a ne smem sanjat?

VELIKA BUČA: Prebol že enkrat. Nikol ne boš kaktus.

MALA BUČA: pogleda Korenjaka. Lejga tega, on bi res bil buča al kaj?

VELIKA BUČA: kot navdušen otrok. Naj gre z nama, meni je dolgčaaaas!

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!