Simona Hamer    

Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni

Leto nastanka: 2016
V naslovu nakazana tema strahu pred drugačnim, tujim, drugim je vseskozi aktualna, zagotovo pa je svež kompleksen in hkrati izrazito osebno doživljajski pogled nanjo. Slogovno raznotero besedilo v širokem zamahu suvereno slika/orisuje/predstavlja/komentira odnos do drugačnega/drugega.
humor, strah, tujci, prišleki, priseljenci

IZ UTEMELJITVE ZA GRUMOVO NAGRADO: Avtorica Simona Hamer se ob tako široko zastavljeni temi, kot so strahovi človeške vrste, ki ni zamejena ne časovno, še manj geografsko, ne omejuje s pravili klasičnega dramskega pisanja. Kljub ohlapni strukturi sta razvidna dobro poznavanje principov dramske napetosti in talent za sočen dialog. Razglednice se dogajajo zdaj v klasičnih dialogih dveh jasno določenih oseb, zdaj v notranjih monologih, spet tretjič zgolj kot komentar iz popotniškega dnevnika ali v kakofoniji glasov urbanega, potrošniškega. Tako se ob branju zarisujejo najrazličnejši karakterji – od zgodovinskih oseb, ki so zreducirane na suhoparno funkcijo (Osvajalec, Oproda), do sodobnih popotnikov (Tinka, Luka, Fant, Punca, Njun novi prijatelj, Paqo, Emina, Lungelo ...). Dogajanje je popolnoma osvobojeno omejitev časa in prostora, zato se s komentarji zgodovinskih dogodkov vključujejo tudi personificirani predmeti (orlovo pero, drevo ). Slogovna raznoterost omogoča prikaz različnih čustvenih stanj – radost, strah, žalost, empatija, simpatija, sovraštvo –, med katerimi pa je zagotovo najbolj vseobsegajoč smeh oziroma humor. Če je tema Razglednic prikaz strahov človeškega plemena, potem je humor najmočnejše orodje v boju proti njim. Posamezni fragmenti tudi zato vseskozi ohranjajo naravo in čar anahronistične razglednice – kako na omejenem prostoru povzeti čar popotne etape. Razglednice odpirajo široke uprizoritvene možnosti ter zagotavljajo navdihujoče besedilno jedro, iz katerega bodo lahko črpali gledališki ustvarjalci najrazličnejših uprizoritvenih poetik.

LUKA: Še predobro te razumem, ampak ... Jaz si ne bi upal vsega tako ... spustit iz rok. A veš, kaj mislim?
NJUN NOVI PRIJATELJ: Seveda. Služba, krediti ...
TINKA: Otroci, šola, pa babice in dedki ... Ej, za njegovo mamo imam občutek, da bi nam najrajši zažgala potne liste, samo da ne bi nikamor šli. Ker njo tako skrbi, da se nam bo kaj zgodilo.
LUKA: Misli, da je cel svet poln teroristov.
NJUN NOVI PRIJATELJ: Veš, koliko je takšnih.
TINKA: Naslednjič ji bomo rekli, da gremo v toplice, pa bo mir.
LUKA: Za toplice se ji bo zdelo škoda denarja. Je treba šparat. Dajat na kupček. Saj si lahko tudi doma banjo natočiš, ne?
smeh
TINKA: Vidiš – zaradi tega načina razmišljanja se mi bo enkrat zmešalo.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!