Alisa, Alica
odrasli
Osrednji lik je bosanska begunka Alisa, ki se s svojimi težavami in stiskami znajde v Sloveniji kot v čudežni deželi. Alisa, ki je soočena z realnostjo sveta, jemlje pravico v svoje roke; kot dramska oseba udejanja iskanje meja med dovoljenim in nedovoljenim.
Z igro Alisa, Alica se sprašujemo o žrtvovanju; hkrati nas opozarja na mreže podzavesti in zavesti, saj signalizira razkorake in nesporazume. Gre za kruto igro, v kateri se soočata dva svetova: svet zaprtosti in svet odprtosti, svet travmatičnosti in svet, ki je usmerjen k sproščenosti.
MAGDA: Tvoje trpljenje se ni izplačalo in tudi moje ne. Prenizko ceno ima trpljenje, da bi ga bilo kdaj konec.
ALISA: Molim?
MAGDA: Ti kar moli, jaz sem že zdavnaj nehala.
(Čez čas, izbruhne.)
Zakaj si ji rekla, naj mi prinese krizanteme, če veš, da jih ne maram!?
(Magda vstane in gre do šopka, ki ji ga je prinesla Zlata, z gnusom ga gleda.)
Smrdijo kot smrt. Nekaj sem te vprašala!
ALISA: Ker je jesen, ki je ne vidim ... Ker bo zima, ki je ne bom videla ...
MAGDA: Pa tudi pomladi ne, če ne boš začela sodelovat! Vsi plačujemo za svojo nehvaležnost! Dobrota je sirota ...
ALISA: Dokler ji ne porineš noža v roke.
MAGDA: Kaj? (Ostro.) Kaj si hotela reči s tem? (Gre z rožami proti njej.)
Kaj si mislila s tem? Zelo natančno mi boš razložila. Kaj si mislila s tem? Na kaj si mislila?!
ALISA: Na vas.
MAGDA: Name? Kaj?
ALISA: Ne na vas, na jednu drugu vas.
MAGDA: Ne razumem ... Kakšno vas?
ALISA: Vas ... moj ... dom.
(Magda se očitno pomiri. Z olajšanjem.)
MAGDA: Ne moreš več nazaj, pozabi.
ALISA: Pozabi? Oprosti? Odpusti? Vam?
MAGDA: Njim! Meni nimaš kaj!
ALISA: Samo besede ...
Iste besede ...
Isti strah ... Krvav ...
MAGDA: Nehaj podtikat. Mi nimamo nič s temi vašimi plemenskimi zdrahami. Jaz nisem nič kriva. Zaradi mene ni noben umrl!
ALISA: Pa še bo!
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!
Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.