Za naše mlade dame

Leto nastanka: 2006
Ne samo, da gre za očetovo zlorabo hčerke, tudi tisti, od katerih bi bilo pričakovati dejansko pomoč, kot sta policijski inšpektor in duhovnik, samo izkoriščata svoj položaj in se okoriščata z nemočjo v skrajno stisko prignanega dekleta.
Število vlog: 7 (2 ž, 5 m)
drama, sodobna črna tragedija
nasilje, zlorabe, žrtve, tabu

Drama govori o družinski tragediji, kjer se očetovo večletno posiljevanje hčere konča z umorom matere, ki ga zagreši hči, in s hčerkinim samomorom.

Družino sestavljajo mati Katarina, ki je še pred svojim 15. letom spoznala deset let starejšega Borisa, Brininega očeta. Pri 20-ih je rodila Brino. Neznosnost vsakdana gospodinje, ki skrbi za svojo družino in še taščo povrhu, ter moževo zanemarjanje družinskih nalog in izkazovanja ljubezni je Katarino pahnilo v odvisnost od alkohola. Katarina je odkrila, da Boris posiljuje Brino, ko je bila ta stara štiri leta. Po ločitvi je Boris dobil skrbništvo nad Brino. Katarina je bila slaba mati, Brino je fizično in psihično nadlegovala. Brina je bila ujeta med nasilnimi dejanji matere in pedofilijo očeta. Štiriletna deklica ni vedela, komu naj verjame, kdo, če sploh kdo, jo ima rad, komu zaupati in kaj je prav ter kaj ne. Tako je odrasla v problematično najstnico, ki se predaja drogam, krade, popiva. Brina skuša z vsemi temi dejanji opozoriti okolico na stisko, ki jo preživlja. Vendar tudi tukaj ne najde opore. Katarina se pozneje le odloči, da bo prenehala piti. Tudi Brina preneha jemati droge. Na Brinin osemnajsti rojstni dan je Katarina končno pripravljena spregovoriti in se soočiti z resnico, a je za to že zdavnaj prepozno. Brini prizna, da je vedela za očetovo posiljevanje. Sprva Brina to zanika, saj je zavedanje, da je mati zlorabo dopustila, morda celo hujše kot očetov zločin. Katarina je dopustila, da je bila hčeri odvzeta nedolžnost in možnost »normalnega« življenja. Brina v prepiru izgubi nadzor in mater večkrat zabode. Nato pokliče policijo, niti ta ji ne prisluhne. Nato Brina ubije še sebe.

Zgodba se odvija na način filmskih flashbackov, preskakuje naprej in nazaj med prizori in dogajalnimi časi. Gre za tri časovna obdobja, in sicer ko je Brina stara 4, 14 in 18 let. Vmes pa so še »irealni« prizori, kot jih avtorica sama poimenuje, ki bi jih morda lahko interpretirali kot spravo med Brino in Katarino v nekem »drugem« svetu.

BORIS: Kaj se pa dereš? 

BRINA: Nič. 

BORIS: Komu pa vpiješ? 

BRINA: Njej! 

BORIS: Saj ni nikogar. 

BRINA: Ker je šla. 

BORIS: Kdo? Nikogar ni. 

BRINA: Ona je. Tebe ni. 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!