Zavednonezavedno Psihotriler

Leto nastanka: 2016
V psihotrilerju Zavednonezavedno ne odkrivamo morilca. Umor se še ni zgodil. Mogoče se ne bo. Odvisno od obiskovalca, ki se v petek popoldne zateče k psihiatru in ostane pri njem do ponedeljka zjutraj.
Število vlog: 5 (2 ž, 3 m)
posameznikovo nelagodje, medčloveški odnosi, razmerje moči, nezavedno

Se je prišel Filip doktorju Josipu maščevat ali ga je prišel le obiskat? Je bolnik ali terorist? Oba, ki v dvoboju trčita skupaj, zanima predvsem, kdo bo zmagovalec, gledalce pa, ali je zgodba, ki se v osupljivem, celo humornem preigravanju odvija pred nami, sploh resnična. Preobratov v njej je namreč toliko, da se vse zdi že na robu razuma ali … norosti. Moška, ki ju je usoda nekoč zapletla v isto zgodbo, se zdaj trgata iz nje, saj je – predvsem eden od njiju – noče nadaljevati. Takšnim primerom največkrat sledi epilog, po navadi v rumenem tisku.

Čeprav vemo, da gre za globlje stvari, se ljudje raje prepuščamo senzacijam, ki vznemirjajo čute, zato da ostaja tisto, kar ta svet dejansko vrti, tisto nezavedno, še naprej potlačeno, globoko, za vedno. Zato se lahko Josip, psihiater, ki brez najmanjših težav predpisuje stabilizatorje in antidepresive, v svojem zasebnem življenju obnaša, kot da še ni slišal za Freuda. A ne za vedno! Nekega petka se pred njim znajde Filip, ki obvlada. Oba. Tudi Freuda.

JOSIP: Oprostite, ampak ...

 

FILIP: Kaj vas muči?

 

JOSIP: Mene?

 

FILIP: Ja, verjetno ste prišli, da končno urediva to stvar.

 

JOSIP: Čakajte malo. Nisem prišel jaz k vam, ampak ste vi prišli k meni, ker … pravzaprav lahko samo ugibam – zakaj ste prišli.

 

FILIP: Pa ugibajva skupaj.

 

JOSIP: Težko.

 

FILIP: Česa se bojite?

 

JOSIP posiljen smeh: Saj ne vem, če slišim prav.

 

FILIP: Za sluh boste morali drugam. (Po pavzi.) Ste pogosto takole razburjeni?

 

JOSIP: Nič nisem razburjen!

 

FILIP: Kričite.

 

JOSIP: Nič ne …

 

FILIP: Tako kričite, da se vam še hlače tresejo.

 

JOSIP: Kaj se mi?!

 

FILIP: Saj, ko je človek napet …

 

JOSIP: Nič nisem napet! (Nekajkrat se prestopi na mestu.) Hlače se tresejo, ko se premikamo. Kako se pišete? Niti predstavili se niste.

 

FILIP: Slaba uganka.

 

JOSIP: In še slabša šala! Tudi če vzameva vse skupaj kot igro, ne morete zanikat, da ste vi pred pol ure prišli k meni.

 

FILIP: A zato pa »vi« stojite med vrati?

 

JOSIP: Ker sem zamudil večerjo … imam zdaj še pol ure in ... Ker moramo znat ločevat pomembno od nepomembnega … ni pomembno, kdo sedi na katerem stolu, ane. Pomembno je, da sva tu. A je tako?

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!