Iza Strehar    

Izkoristi in zavrzi me

Od kje ti črpaš svoje navdihe? Ker v vojni najbrž nikoli nisi bil … Ampak ko berem in poslušam tvojo poezijo, se mi pa zdi, da, pizda, ta človek je živel.
Število vlog: 5 (2 ž, 3 m)
aktualna družbena slika sveta, odvisnost, poezija, prijateljstvo, ženski vidik

IZ UTEMELJITVE ZA GRUMOVO NAGRADO: Dve sestri in dva fanta, vsi v dvajsetih, si za popestritev vsakdana, hitrih in neobveznih kopulacij, drog in alkohola omislijo dodatno zabavo: na literarnem večeru bodo stopiti v stik s pesnikom iz zakotja, da bi se neposredno in od blizu naslajali nad njegovim pesnjenjem. Dejan, pesnik, namreč piše o mrtvih in o junaštvu, skozi mračne pesniške podobe poskuša ustvariti angažiran odnos do sveta in opozarjati na kri in nasilje, ki sta se v svetu, v katerem bivajo, skrila in potuhnila. A druščina po literarnem večeru doživi prometno nesrečo, avto je uničen, to pa sproži medsebojno obračunavanje, ki razkrije, kako protagonisti delujejo: vsak je proti vsem, namesto prijateljstva sklepajo zavezništva, med njimi pa poteka tudi boj za prevlado in položaj. Obe sestri sta namreč zaljubljeni v istega prijatelja, ena bolj neobvezno, zato lahko nekdanjo seksualnost uporablja kot orožje za obračun, druga je spoznala iluzornost zveze in odhod odigrala po svoje. Igra tako prikazuje zaprto druščino v izrednih razmerah, ko pod vplivom alkohola in drog počasi kaže svoje prikrite plati, kar omogoča zaostrene replike, hkrati pa se v svojem početju dotakne tudi sicer za mlade perečih tem, nepotizma pri zaposlovanju in nezaposljivosti izobraženih, ki so se primorani začasno udinjati na neprimernih in podplačanih delovnih mestih, emocionalne izpraznjenosti ob vseprisotni in na videz neproblematični spolnosti, pomanjkanja odgovornosti, predvsem pa na primeru ožje druščine razkriva odsotnost vsakršne empatije, namesto nje sta tu surova igra moči in boj vsakogar proti vsem. Igra je spisana v zaostrenih replikah, jezik je generacijsko prilagojen in blizu pogovornemu, celoten zaplet pa spremljamo skozi hitre in včasih simultane prizore, z montažo dogajalnih časov, nekatere prizore vidimo v retrospektivi in konec, se nam zdi, postavi mlade v položaj, ko se morajo soočiti s posledicami svojega početja.

LENI: Pa dobro, no. Ne moreš človeka klicat pa izkoriščat, kadar koli ti zapaše, in ko ti ne paše več, samo reč, da ti ne paše več, in boli te kurac.
PETER: Oprosti.
LENI: Ti nisi hotel pofukat mene. Ti si hotel pofukat nekoga. Kogar koli.
PETER: To je bilo pred tremi leti. Deal with it. Tako to gre.
LENI: Ne. Nekaj si si vzel od mene. Moral bi nosit odgovornost.
PETER: Nisem jaz prvi, ki je to naredil, in ti nisi prva, ki se ji je to zgodilo. Malo pazi nase.
LENI: Samo zato, ker se tako pogosto dogaja, da je postalo normalno, še ne pomeni, da je prav.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!