Mateja Perpar    

Nobenmu ne smem povedat, da nimamo dnarja

Leto nastanka: 2016
Vzdrževanje navideznega blagostanja postaja čedalje večje breme za obubožano družino.
Število vlog: 5 (2 ž, 3 m)

mladi, odrasli

najstniki, starši, stari starši, samostojni podjetniki
drama, ekonomska drama
kapitalizem, družina, revščina, denar

Videz bogastva privlači stranke. Če vsi vidijo, da si reven, ti ni rešitve.

D: Kr naprej eno in isto jemo... Zele pa fižol pa krompir... K v kakšni Cankarjevi zgodbi...

O: (znori)Zdej mam pa tega dost. (vrže vilice ob krožnik) Kar naprej poslušam tvoje prtožvanje in stokanje. Telefon si uničla, cveke domov nosiš....

M: (poskuša posredovati) Roman...

O: Ne, res, kdo pa name misl, a? Kdo? A misliš, da če si v puberteti, da sm dolžan poskrbet za vse tvoje muhe? A? Da morjofotri otrokom vse kupit? Kdo pa name misl? A? K ne spim, k se odločam, kater opomin bom plačal in za katerga mi ne bo znesl? Kolk kapelj bencina lahko natankam, da bomo mel še za krompir! Pa zelje, k ga maš poln kufer, razvajenka.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!