Srečko Fišer    

Prihodnje, odhodnje

Leto nastanka: 2003
Kaj je temeljna značilnost sveta, ki ga opisuje ta igra? Morda to, da se v vseh teh prostorih dogaja nekak tranzit: da nikjer ni tišine: nemara je to hrup kolesja zgodovine, ki se vrti. To je vsenaokrog; ampak stvari se vsakič dogajajo v drobni celici, ponavadi le med dvema človekoma.
Število vlog: 25 (9 ž, 15 m)

+ otrok

odrasli

komedija, melodrama, žlahtna freska
vojna in povojna leta

Domov, na podeželje, se po desetih letih (leta 1948) z Londona vrne pisatelj Pavle Rojc. Doma naleti na ruševine: uničena sta šola in župnišče pa tudi njegov dom, zato obišče najbližjo sorodnico, teto Malko, ki mu ponudi dom ... Besedilo je izpisano v duhu povojnega neorealizma, pripoveduje pa o preteklem in prihodnjem s časovne perspektive povojnega leta 1948 na slovenskem podeželju v okolici Gorice. Z današnjega gledišča tekst reflektira povojni čas, do katerega vzpostavi objektivno gledišče in se ne opredeljuje do ekstremnih ideoloških polov, aktualnih v tistem obdobju, temveč pove zgodbo malih ljudi, ki so živeli v kontekstu tragikomičnega uveljavljanja novega reda.

TETA MALKA: Še tisto malo, kar je imela v sebi ... 

FANIČINA MAMA: Nič zato. Bo že dobro. 

TETA MALKA: Ja. Ste rekli ...? 

FANIČINA MAMA: Veste, jaz ne maram tega, da mladina hoče nekaj po svoje. Ko mi je naša prvič rekla, »Jaz grem v brigado,« ali kar je že tisto, kar imajo, sem vzela kar palico pa sem ji dala par gorkih čez rit. 

TETA MALKA: In je pomagalo? 

FANIČINA MAMA: Prosim? 

TETA MALKA: Potem ni šla v brigado? 

FANIČINA MAMA: Ne, je šla vseeno ... 

TETA MALKA: Koliko pa je stara ta vaša, kako ste že rekli? 

FANIČINA MAMA: Fanica. Dvajset let. Enaindvajset bo letos. In ravno tam ga je spoznala, v tisti brigadi. 

TETA MALKA: Veste, gospa Micka – če ga ne bi tam, bi ga pa kje drugje. Ali pa kakšnega drugega. 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst

Nagrade, nominacije, izbori in priporočila

Nominacija za nagrado Slavka Gruma

Na ozadju mučnih in turbulentnih povojnih let, nekako v času znamenite resolucije Informbiroja, ko se spet enkrat in vedno znova vzpostavja nekakšna oblast in se ta zadnja kaže kot še bolj neusmiljena, se v vasi odločna učiteljica, ko ji je vsega dovolj, upre in doseže kadrovske zamenjave. Fišerjev slog je duhovit, do svojih dramskih oseb čuti simpatije, verjame v temeljno človekovo dobroto in spravo, zlahka oprošča tudi tiste grehe in nezmernosti, ki delajo njegove junake blago komične, predvsem pa dobro zadane atmosfero časa in odslika nekaj tipičnih in nepozabnih primorskih portretov.

2004

Uprizoritve teksta

Režija: Jaša Jamnik

Prihodnje, odhodnje

SNG Nova Gorica, 2006

Spletna povezava

Odmevi

Matej Bogataj

Vas ob meji, nekoč

"Leto 1948., nekje ob zahodni meji, družeti, se reče JLA in lokalni rdeči vojvoda z oprodo na eni, mali ljudje na drugi strani, med njimi pa medij, pisatelj, Fišer ga je upodobil z veliko Kosmačevimi biografskimi črtami, pred katerim se vse skupaj dogaja in je malo tudi sumljiv. Pride, pogleda, vidi in odide. Fišerjeva »komedija, melodrama« je skoraj brez zaostritve, njen protagonist je vas oziroma njeni ljudje, v tem je kosmačevsko sočutna s prepoznavno občutljivostjo do malega človeka nasploh in posebnežev še prav posebej, sestavljena iz fragmenotv, bolj podobna nehierarhično in razpršeno postavljenim atmosferam kot dramsko stopnjevana, brez glavne osebe, vendar ne tudi brez stranske junakinje; učiteljičino dejanje iz obupa, ki povzroči prekuc, no ja, vsaj kadrovski, lokalne oblasti, je bolj kot zmaga zgodovine obrat, ki ga lahko v skladu z nekajkrat ponovljnim (dovtipom?) iz besedila, da je komedija isto kot tragedija, samo da se prej konča, razumemo tudi kot spravljivo predstopnjo vsega tistega, kar ima še priti; destalinizacija je tik pred vrati."

Delo, 2007 Lea Širok

Fišerjev odrski jezik

"Fišerjev odrski jezik je voljan, poln domislic in drobnih pomenljivih preobratov. Ko gledalec že misli, da se je avtor ujel v preveč črno belo slikanje življenja na goriškem leta 1948, ko se je komaj vzpostavila meja z Italijo in se je novi družbeni red šele začel uveljavljati, ga preseneti z drugačnim odtenkom, namigom. Številni mali junaki, preprosti ljudje, ki prekipevajo od vitalnosti, predstavljajo prav toliko strategij preživetja v obdobju, ko se je neposredno utelešala utopija vere v nove boljše čase. V tem zgodovinskem trenutku prehajanja so se, poudarja Fišer, razpirale možnosti tako za dobro kot za zlo."

Primorski dnevnik, Radio Koper, 2006

Drugi teksti avtorja