Peter Rezman    

Hiša

Leto nastanka: 2004
Hiša stoji na meji med vaškim in mestnim okoljem, kjer je v zadnjih dveh desetletjih socialistične države zraslo veliko podobnih hiš. Večino časa se stanovalci in obiskovalci hiše zadržujejo v spodnjih prostorih, ki so bili načrtovani za kletne dejavnosti (kurilnica, delavnica, garaža, hranilo živil …), a jih je lastnik preuredil za potrebe vsakdanjega bivanja. Do zadnje pikice urejeni in opremljeni zgornji prostori so pokriti s PVC-folijo, da se na opremi ne bi nabiral prah.
Število vlog: 9 (5 ž, 4 m)
dedovanje, družina, incest, medčloveški odnosi, medgeneracijski odnosi, samomor, smrt

Po smrti graditelja-lastnika-gospodarja hiše se v nenavadnem zapletu glede prevzema dediščine – hiše, razkrije družinska skrivnost, ki se je doslej spretno skrivala pred sosedi ... in pred samimi sabo.

Kot se za “klasično” dramo spodobi, se konča tragično.

ANEJ

No… pa še vedno ne vem zakaj si želela, da pridem.

ANA

Preden grem, bi rada vse razdelila ... Tisto kar pač lahko razdelim.

Anji bom prepustila še svojo polovico hiše, tebi pa dala vse najine…, svoje prihranke. Če si tudi ti za to, bom veliko laže podpisala ta papir. Poglej…

Vzame pogodbo iz predala in mu jo poda. Anej stoje bere pogodbo.

Vem, da denarja ni toliko, kot je vredna hiša …, a tako malo tudi ni.

ANEJ

Res ni malo …, ta denar bi morala porabiti ti. Saj je tvoj.

ANA

Ne, jaz ga ne rabim. Svoj pogreb bom že plačala s tem, kar še dobivam.

ANEJ

Kakšen pogreb neki? Pa kaj govoriš!

Ta pogodba …, mama …, če ti povem po pravici … Glede hiše sem ti takrat povedal – očetovo polovico bi moral jaz dati Anji! Zdaj mi je vseeno. Denarja res ni malo, hiša tudi ni brez vrednosti – samo … Kaj pa Anja? Se strinja?

ANA

Nič ni rekla, da ne – sicer pa, saj se lahko sam pogovoriš z njo. Zgoraj je.

ANEJ

A žaluje?

ANA

Ne! Kje pa! Prav veselje jo je gledati, s kakšno vnemo se je lotila preurejanja. Njena roka se že pozna. Vse kar prime in prestavi, je drugače. Boš videl kako svetla je zdaj tista soba. Samo ta ločitev, sodišče, te zadeve so tako mučne …, malo je utrujena, veš. Pa bo že …, bo že!

ANEJ

Grem k njej.

Anej gre v zgornje prostore, kjer Anja v dnevni sobi počasi razkriva pohištvo. Najprej se nameri v svetlo sobo, se ustavi korak, dva od vrat in potem zadenjsko izstopi zapre vrata in stopi v dnevno sobo.

Anja zatopljena v delo, s hrbtom proti vratom, ne opazi brata. Anej ji tiho pride za hrbet in od zadaj pokrije oči.

ANJA

 Se zdrzne.

 Anej… kako hladne roke imaš!

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!