Goran Gluvić

Goran Gluvić se je rodil 12. 3. 1957. Nekaj časa je študiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Piše dramska dela, radijske igre, prozo in poezijo. Njegova dela so bila objavljena v številnih knjižnih izdajah in revijah.

Več o avtorju

Čuvaja zadnjega kozarca vode (2011)

"Poslušaj, sosed, dokler bom živ, ne bom dovolil, da umreva."

Pretvarjanja (2002)

Usoda »jugoslovanskih herojev« deset let po tranziciji.

Drop kick (2000)

"Ti nisi Bogot. Hočem Bogota, lepo prosim. Če je bil tu, hočem, da je spet tu."

Kazimirjeve zbrane pesmi (1997)

"Vsi veliki ljudje so najprej delali kot natakarji, potem pa so jih odkrili."

Jam session ali nihče ne vpraša jablane (1994)

"Demokracija je kurba tako kot politika, le da se tega ne zaveda."

Ta čudoviti pogumni svet rim (1990)

"Kot veš, naš režim gleda z distanco, če kdaj pa kdaj uporabimo asonanco."

Predmet pogovora (1989)

"Razum se je spet sprevrgel v svoje nasprotje."

Te igre nihče ne bo uprizoril (1988)

"V naši hiši ni dovoljeno šaliti se ali karkoli obrniti na šalo. V naši hiši se ne smejemo, prekleto! To je izvirni greh. Smejati se."

Krotki (1987)

"Včasih smo s traktorji orali zemljo in ne tako kot sedaj: z letali. To je bilo še takrat, ko je bila zemlja na tleh."

Carlos (1986)

"Spreminjam obtožnico, ki se glasi, da je obtoženi, ki sedi na klopi, obtoženec in je zato kriv."

Videoklub (1985)

"Torej, najprej, za uvod, vam bom povedal, da je največja tragedija mojega življenja v tem, da me nikoli niso odkrili Amerikanci."

Borutovo poletje (1983)

"Ne joči, Borut, ti si se pač rodil za nove poraze in brezciljne poti, v političnih programih ničesar nisi odkril, na naslovnih straneh časopisov te ni."

Argentinski tango ali jutri bomo zmagali (1982)

"Zasužnjili bomo ves svet, da bo postal svoboden."

Iztok in prodajalci svobode (1981)

Drama o mladem človeku, ki s svojimi idealističnimi predstavami o poštenem svetu in boljšem jutri trči v zakoreninjen sistem, ki poskuša zatreti njegove dobronamerne ambicije.

Količina trepljanja in drugi prizori

"Ljubljane ni več. Odpotovala je."

Smrt Majakovskega

"Že zdavnaj je konec vsega. Preden se je začelo, je bilo vsega konec."

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst
Rad pišem o drugačnih stvareh, kot jih živim, rad pa se vedno znova vračam k skrajnostim človeškega bivanja, ker tam se vedno najdejo najbolj zanimive stvari. Ne bi rad delal nepomembnosti v umetnosti, če jih že počnem v življenju.

Nejc Gazvoda, SiGledal, 2013