Goran Gluvić    

Predmet pogovora

Leto nastanka: 1989
Razum se je spet sprevrgel v svoje nasprotje.
Število vlog: 2 (2 m)
absurd, igra, kolesje birokratizma, krivda, medbesedilne reference

Nad Vladimirja Visockega se zgrnejo absurdne obtožbe - očitano mu je, da je bil na Itaki, kjer naj bi pel Konstantinu Kavafiju. Med sojenjem je deležen hudega nasilja, tožnik mu v usta polaga besede in ga napeljuje k priznanju domnevnih zločinov. A tudi priznanje, do katerega pride čez čas, očitno ne pomeni rešitve iz brezizhodnega položaja. Situacija pravzaprav postane le še bolj zapletena in absurdna, saj se izkaže, da je tudi tožnik v resnici Vladimir Visocki oziroma razumski del njegove zavesti. 

B Nikoli ne berem na stranišču.

A Toda takrat ste brali Kavafijevo besedilo!

B Nisem!

A Ste!

B Nisem!

A Kaj ste počeli?

B Pil sem vodko!

A Aha! Tu smo. Torej ste pili vodko. Koliko ste spili?

B Eksal sem celo steklenico.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!