Ivo Svetina    

Sapfo

Leto nastanka: 2017
"Himne Afroditi pela je … tvoja mama … Erosu se je klanjala, poklekala pred oltarjem …"
Število vlog: 12 (9 ž, 3 m)
poetična drama
ljubezen, samomor, zgodovinske osebnosti, eros

Pesnica Sapfo po dvajsetih letih znova vidi svojo hčer Klejo, ki jo je Sapfina mati še kot otroka odpeljala stran od nje, saj se ni strinjala s hčerinim razvratnim načinom življenja. Kleja je živela v veri, da je njena mama mrtva, Sapfo pa ji zdaj pove tudi to, kdo je njen oče – nihče drug kot slavni pesnik Alkaj. Ko Sapfina najbolj nadarjena učenka Dika naredi samomor, za njeno smrt okrivijo Sapfo in ji preprečijo vstop v Mitileno, kamor želi vstopiti, zato da bi pokopala svojo medtem preminulo mater. Sapfo se v obupu vrže s pečin, njene učenke pa se je po smrti spominjajo in opevajo njeno poezijo, ki bo večno živela.

PITAKOS 

Ta trenutek lahko te dam zapreti,

proti tebi izvedem proces in te 

pahnem v smrt! 

Še preden lahko bi pokopala svojo mamo, 

sama mrtva boš ležala na smetišču … 

A ne storim tako, ker moder sem, 

prvi med sedmimi!, dovolil ti bom oditi … 

nazaj v tvoj revni Eresos, tam, sama, 

kuj verze in s svojo senco pleši vse do smrti! 

 

SAPFO 

Je to edino zmagoslavje, ki zmoreš ga?

 

PITAKOS 

Ne. Tudi tvoje pesmi prepovem. 

Nihče več jih ne bo smel ne peti 

ne zapisovati … 

Vidiš, vélika Sapfo, taka je moč vladarjev! 

 

SAPFO 

Pa vendar se me bojiš, če mene ne, 

mojih pesmi zagotovo! 

In moja mama … 

 

PITAKOS 

Lepo grobnico ji dam sezidati. 

Tudi Kleja si želi, da tu bo večno z nami …

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!