Sapfo
odrasli
Pesnica Sapfo po dvajsetih letih znova vidi svojo hčer Klejo, ki jo je Sapfina mati še kot otroka odpeljala stran od nje, saj se ni strinjala s hčerinim razvratnim načinom življenja. Kleja je živela v veri, da je njena mama mrtva, Sapfo pa ji zdaj pove tudi to, kdo je njen oče – nihče drug kot slavni pesnik Alkaj. Ko Sapfina najbolj nadarjena učenka Dika naredi samomor, za njeno smrt okrivijo Sapfo in ji preprečijo vstop v Mitileno, kamor želi vstopiti, zato da bi pokopala svojo medtem preminulo mater. Sapfo se v obupu vrže s pečin, njene učenke pa se je po smrti spominjajo in opevajo njeno poezijo, ki bo večno živela.
PITAKOS
Ta trenutek lahko te dam zapreti,
proti tebi izvedem proces in te
pahnem v smrt!
Še preden lahko bi pokopala svojo mamo,
sama mrtva boš ležala na smetišču …
A ne storim tako, ker moder sem,
prvi med sedmimi!, dovolil ti bom oditi …
nazaj v tvoj revni Eresos, tam, sama,
kuj verze in s svojo senco pleši vse do smrti!
SAPFO
Je to edino zmagoslavje, ki zmoreš ga?
PITAKOS
Ne. Tudi tvoje pesmi prepovem.
Nihče več jih ne bo smel ne peti
ne zapisovati …
Vidiš, vélika Sapfo, taka je moč vladarjev!
SAPFO
Pa vendar se me bojiš, če mene ne,
mojih pesmi zagotovo!
In moja mama …
PITAKOS
Lepo grobnico ji dam sezidati.
Tudi Kleja si želi, da tu bo večno z nami …
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!