Nebojša Pop-Tasić

Foto: arhiv Gorenjski glas
Avtor se je rodil v Zemunu, do leta 1992 živel in delal v Pančevu (Srbija), od leta 1992 živi in dela v Sloveniji. V Mariboru ustanovi glasbene skupine Romano Rai, Ciganska jazzbina, Karlo Jederman ter začne v časopisu Večer pisati satirične kolumne. Deluje kot dramaturg, scenarist, režiser in avtor dramskih besedil.

Več o avtorju

Blaznost igre

Osnova za tekst so bile beležke, v katere je avtor dvajset let zapisoval svoje nočne more. Intimno besedilo, ki se ukvarja z raziskavo prostora igre: Igram, igram, igram vsak dan, igram to igro, ki zdaj jo igram.

Bovary

Gospa Bovary, večna persona svetovne književnosti, je v priredbi Nebojše Pop-Tasića tista gospa Bovary, ki tako v času svojega nastanka kot danes ostaja gospa Bovary, Emma, ki zaradi svojega neizsanjanega hrepenenja tragično konča svojo usodo podeželske žene, matere in ljubice.

Hiša

"Tisti, ki sanjajo podnevi, spoznajo dosti stvari, kakršnih nikoli ne vidijo tisti, ki sanjajo samo ponoči. V dnevnih sanjah izginejo meje resničnega sveta, meje časa in prostora, meje vsakdanjih vezi. Sanje postanejo edina resničnost." (E. A. Poe)

Kabaret Marlene

Marlene Dietrich kot imanentna, krovna tema ponuja raziskovanje igralskega poklica, poklica zabavljača, ki mora na odru vedno kazati svoj klovnovski obraz.

Krokodil Poro

Mladi krokodil Poro je postavljen pred pomembno preizkušnjo: da bi ga sprejeli v krokodilji zbor kot enakovrednega člana, mora tako kot njegov oče in njegovega očeta oče oditi v gozd in prinesti nazaj želvin oklep, kačje uho, levje srce in pajkovo pesem.

Nižina neba

Izbrane zgodbe o neminljivih bogovih in minljivih ljudeh. Sranje na nebu in sranje na zemlji.

Onjegin

Dramski tekst Onjegin je odrska priredba klasičnega dela ruske književnosti, romana v verzih Jevgenij Onjegin Aleksandra Sergejeviča Puškina.

Otrok, ki je ustvaril svet

Dramska interpretacija Mozartovega dela

Salto mortale

"In, smrt, ti boš spet, smrt, ti boš živela!" – Alegorija Mrtvaškega plesa, lutkovna igra o smrti.

Satyrikon

Zakaj ptiči pojejo

Nahajali bi se v navadni soseski, če ne bi bila tako nenavadna – tu nekdo kriči, nekdo se ubije, ptiči pa kar pojejo; tu živijo precej navadno nenavadni stanovalci: upokojenec, policaj in njegova žena, medicinska sestra, žalostni dedič svoje tete, trgovec z rabljenimi ljudmi in živalmi, povožena peška, absolvent medicine, poštar in igralec. Vsi trpijo, po tihem kričijo in o tem ne govorijo.