Satyrikon Palimpsest

odrasli

Predstavljajte si, da gledališče, v katerem sedite, postane rimsko mesto na obali Tirenskega morja. Zagledate svetišča in trge, začutite morski veter in zavohate slan zrak. V tem mestu spoznate Enkolpija in ste priča zgodbi njegovega življenja, ki je brez pravega začetka in konca. Prezrite to, da je njegova pripoved izmišljena, in prisostvujte neverjetnim prigodam vprašljive morale. Vstopite v rimske bordele, polne poželenja, udeležite se velikih rimskih požrtij in spoznajte Enkolpijevega ljubimca Gitona ter njuno ljubezen, polno vzponov in padcev (takšnih in drugačnih). Na tem potovanju vas čakajo zgodbe, ki si jih sami vsekakor ne bi mogli zamisliti. Če zmorete, moralo 21. stoletja začasno odmislite in si ne ustvarjajte mnenja o zgodbah, ki ste jim priča. Naj vam tekne.

Rimljani so že zdavnaj izumrli in tega se zelo dobro zavedajo. Zato nam sproščeno in brez predsodkov govorijo o sebi.

Torej, danes vam bomo odigrali Petronijev Satyrikon. Vem, da bo marsikdo izmed vas imel pomisleke zaradi prizorov, ki sledijo, ampak lahko vas pomirim z besedami Epikteta, rimskega filozofa, ki je rekel, da nas ne obremenjuje toliko dogodek, ki ga gledamo, temveč mnenje, ki si ga ob gledanju ustvarimo. Znameniti Marmorale je zapisal, da Satyrikon ni nemoralno delo, saj so ga brali tudi prvi krščanski očetje v Rimu. Na Tridentskem koncilu leta 1560 so verski dostojanstveniki ugotovili le, da delo ni primerno za otroke.

Veliko umnih in častnih mož je poskušalo dopolniti manjkajoče vrzeli v tej knjigi. In mi vam jo bomo pripovedovali tako, kot jo je, neočiščeno spotakljivih mest, sestavil W. C. Firebough in so jo dopisali gospodje Nodot, Marchena in De Salas, nekaj pa je dodal tudi magister Jederman.

Torej, videli boste moralno-amoralno-etično-erotično-estetično-filozofsko tragikomedijo. Likov vam ne bom našteval. Spoznali jih boste vse sproti. Naj vam tekne.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!