Onjegin

+ zbor

odrasli

Jevgenij Onjegin je peterburški plemič, ki ima vse, vendar je zdolgočasen in naveličan življenja. Na podeželskem posestvu spozna sestri Olgo in Tatjano. Njegov prijatelj Lenski je zaljubljen v Olgo, sam pa začne dvoriti Tatjani. Ta se vanj zaljubi in mu v pismih izpove svoja čustva. A nestanovitni Onjegin začne izkazovati pozornost njeni sestri Olgi. S tem prizadene in užali prijatelja Lenskega. Pomerita se v dvoboju, v katerem je Lenski ubit. Kasneje se Onjegin zave svoje ljubezni do Tatjane, a je že prepozno. Tatjana se je medtem že poročila in nikakor ne bo prelomila poročne zaobljube. Možu bo zvesta, čeprav Onjegina nikoli ne pozabi.

ONJEGIN

(v publiko)

Ne vem, če se temu puščoba reče.

Slabe sem volje še od včeraj.

In vso to množico težko gledam.

To je kakor slika Poslednje sodbe:

prišli so potuhnjenci, bedni in lačni,

razvajenci, topi od čiste vesti,

krog polnih krožnikov se bodo zbrali,

z vilicami in noži bi lahko še boga križali.

Prišli so zločinci, ubogi in smešni,

polni postanih pobožnih misli,

napihnjeni od svoje nedolžnosti,

z nasmehom polnim vljudnosti

bodo drug drugega oropali.

Govorijo pa suho in prazno,

spletkarijo in opravljajo,

duše so jim puste,

skozi možgane jim veter tuli,

v želodcu prašič kruli.

V taki družbi, v laži, toposti,

se je težko smejati – človeški neumnosti.  

LENSKI

Spij malo vina,

da se čemernih misli znebiš.

Potem bo ples, deklico kako

lahko zavrtiš.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!