Ivo Svetina    

ABC oder KRIEG Quasi una fantasia

Leto nastanka: 2014
V resnici se protagonisti igre niso nikdar srečali na Dunaju; ta odmik od zgodovinskih dejstev je bil potreben, da bi se lahko razvila »quasi una fantasia«, pesniški pogled na čas, ko sta se oblikovala tako slovenski kot srbski (in hrvaški) jezik. Ko se rodi spoznanje, da jezik ni le orodje, ampak tudi orožje.
Število vlog: 7 (2 ž, 5 m)
drama, dokumentarna fikcija, zgodovinska drama
slovenščina, zgodovinska tematika, zgodovinske osebnosti

Besedilo temelji na obdobju med letoma 1831 in 1835, ko se na Dunaju srečujejo jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop in France Prešeren ter ko se oblikuje pisava slovenskega jezika. Igra se loteva abecedne vojne, v kateri Čop podpre Prešerna in napiše znameniti spis ABC Krieg. Problem ortografije se namreč izkaže ne le za problem črkoslovja, ampak slovanskih jezikov, ki so se morali osvoboditi ruske prevlade oziroma stare cerkvene slovanščine in s tem tudi pravoslavja. Ne nazadnje je šlo za spopad, za »vojno« med zahodom in vzhodom, med katolištvom in pravoslavjem; za spopad Avstrije z Rusijo; za formiranje posameznih slovanskih jezikov kot samostojnih jezikov. Prvo rdečo nit tako predstavljajo »črkarska pravda« in polemike ter nasprotovanja cenzuri in prepovedim tiskane slovenske besede. Druga raven so življenjske zgodbe posameznikov, prijateljstvo, ljubezen, neizpolnjena hrepenenja, potovanja in nenadne smrti. Prešeren izgubi prijatelja in si očita, da ga takrat ni bilo ob njem, Karadžić izgubi hčerko Mino, Jernej Kopitar pa zaradi kolere izgubi starše.

Čop: Ne bo dovolil natisa. Pravi, da si šel predaleč! 

Prešeren: Res sem šel daleč, s soneti. In to je tvoja zasluga, Matija, ki si mi razkril to najlepšo pesemsko posodo. 

Čop: Ne gre za sonete, četudi ima tudi glede njih pomislek. Gre za Novo pisarijo, predvsem pa za Apela. Užaljen je in pravi, da se norčuješ iz njega, ga devlješ v nič, on pa je toliko storil za nas. 

Prešeren: Slovničar. In ker ga je Ernestina zavrnila, je še bolj hudoben kot je bil! 

Čop: Vsakdo od nas je že doživel kakšno zavrnitev, France moj! Tudi ti. A ti si namesto neveste dobil venec pesmi. 

Prešeren: Hvala za tako tolažbo. 

Čop: Sicer pa je Kopitarju trenutno najvažnejša črkarska pravda. 

Prešeren: In ti? Ti kar molčiš. Moraš se oglasiti, Matija! Moraš mu odgovoriti. Drugače bomo res jedli samo še Metelkovo kašo! Tebe spoštujejo, cenijo, tvoje besede bodo zalegle in prekinile to pravdo o oslovi senci! 

Čop: Ko se vrneva v Ljubljano, ti obljubim, da se spopadem s temi novočrkarji. 

Prešeren: Da boš držal besedo! Drugače te bom znova razglasil za dihurja.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!