Goran Gluvić    

Čuvaja zadnjega kozarca vode

Leto nastanka: 2011
"Poslušaj, sosed, dokler bom živ, ne bom dovolil, da umreva."
Število vlog: 2 (2 m)
odsotnost smisla, absurd, iskanje

Dva moška, soseda, imata prav posebno nalogo – čuvati morata zadnji kozarec vode na svetu, pri tem pa jima družbo dela še kamen spotike. Med čakanjem počneta absurdne stvari – iščeta pobegli sadovnjak z jablanami, pokopavata in odkopavata soprogi, lovita zgodovino ... – in si zastavljata na prvi pogled absurdna, v resnici pa bistvena vprašanja.

B Pamet in človeštvo nikoli nikogar ne gledata v oči, sosed. Vedno gledata vstran. Jaz bi ju takoj na nos, če bi se nama približala, vendar se nikoli ne približata, kaj šele da bi naju potrepljala po ramenu. Ko pamet in človeštvo udariš po nosu in jima začne teči kri, se takoj objameta . to je srečanje na najvišji ravni – in potem pomagata drug drugemu, da si ustavita krvavitev. 

A Vseeno grd pogled … 

B In potem ko se kri iz nosa strdi, se potolažita s kosom kruha namazanega z marmelado, maslom … Odideta ven in se več ne družita. 

A Vseeno se mi zdi, da se z grdim pogledom … 

B Tu se ne strinjava in je najbolje, da prekineva razpravo.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!