Sigledal - Dramski teksti

Foto: arhiv Gorenjski glas

Avtor se je rodil v Zemunu, do leta 1992 živel in delal v Pančevu (Srbija), od leta 1992 živi in dela v Sloveniji. V Mariboru ustanovi glasbene skupine Romano Rai, Ciganska jazzbina, Karlo Jederman ter začne v časopisu Večer pisati satirične kolumne. Deluje kot dramaturg, scenarist, režiser in avtor dramskih besedil.

Več o avtorju

Teksti

Mizoginija (2020)

"V Evi je Hudičeva zloba najprej zaplodila – iluzijo uma, potem pa vse pošasti človeškega razuma."

Onjegin (2018)

Dramski tekst Onjegin je odrska priredba klasičnega dela ruske književnosti, romana v verzih Jevgenij Onjegin Aleksandra Sergejeviča Puškina.

Satyrikon (2017)

Moralno-amoralno-etično-erotično-estetično-filozofska tragikomedija.

Salto mortale (2012)

"In, smrt, ti boš spet, smrt, ti boš živela!" – Alegorija Mrtvaškega plesa, lutkovna igra o smrti.

Kabaret Marlene (2012)

Marlene Dietrich kot imanentna, krovna tema ponuja raziskovanje igralskega poklica, poklica zabavljača, ki mora na odru vedno kazati svoj klovnovski obraz.

Blaznost igre (2010)

Osnova za tekst so bile beležke, v katere je avtor dvajset let zapisoval svoje nočne more. Intimno besedilo, ki se ukvarja z raziskavo prostora igre: Igram, igram, igram vsak dan, igram to igro, ki zdaj jo igram.

Nižina neba (2009)

Izbrane zgodbe o neminljivih bogovih in minljivih ljudeh. Sranje na nebu in sranje na zemlji.

Hiša (2007)

"Tisti, ki sanjajo podnevi, spoznajo dosti stvari, kakršnih nikoli ne vidijo tisti, ki sanjajo samo ponoči. V dnevnih sanjah izginejo meje resničnega sveta, meje časa in prostora, meje vsakdanjih vezi. Sanje postanejo edina resničnost." (E. A. Poe)

Otrok, ki je ustvaril svet (2007)

Dramska interpretacija Mozartovega dela.

Krokodil Poro

Mladi krokodil Poro je postavljen pred pomembno preizkušnjo: da bi ga sprejeli v krokodilji zbor kot enakovrednega člana, mora tako kot njegov oče in njegovega očeta oče oditi v gozd in prinesti nazaj želvin oklep, kačje uho, levje srce in pajkovo pesem.

Zakaj ptiči pojejo

Nahajali bi se v navadni soseski, če ne bi bila tako nenavadna – tu nekdo kriči, nekdo se ubije, ptiči pa kar pojejo; tu živijo precej navadno nenavadni stanovalci: upokojenec, policaj in njegova žena, medicinska sestra, žalostni dedič svoje tete, trgovec z rabljenimi ljudmi in živalmi, povožena peška, absolvent medicine, poštar in igralec. Vsi trpijo, po tihem kričijo in o tem ne govorijo.

Agatha

"Edino, kar bi lahko opravičilo vaše pisanje, je misel, ki se mi je ravnokar porodila: glede na to, da ste pisateljica kriminalnih romanov, ste s svojo avtobiografijo hoteli ustvariti okoliščine za popoln umor – bralca zdolgočasite do smrti in se iz obupa obesi ali vrže v prepad."

Bovary

Gospa Bovary, večna persona svetovne književnosti, je v priredbi Nebojše Pop-Tasića tista gospa Bovary, ki tako v času svojega nastanka kot danes ostaja gospa Bovary, Emma, ki zaradi svojega neizsanjanega hrepenenja tragično konča svojo usodo podeželske žene, matere in ljubice.

Bedenje

"Oh, sin moj, mati ne išče, ona nosi, svojega otroka nosi v srcu za vekomaj."

Nebojša Pop-Tasić