Blaznost igre
Osnova za tekst so bile beležke, v katere je avtor dvajset let zapisoval svoje nočne more. Intimno besedilo, ki se ukvarja z raziskavo prostora igre: Igram, igram, igram vsak dan, igram to igro, ki zdaj jo igram.
Bovary
Gospa Bovary, večna persona svetovne književnosti, je v priredbi Nebojše Pop-Tasića tista gospa Bovary, ki tako v času svojega nastanka kot danes ostaja gospa Bovary, Emma, ki zaradi svojega neizsanjanega hrepenenja tragično konča svojo usodo podeželske žene, matere in ljubice.
Zakaj ptiči pojejo
Nahajali bi se v navadni soseski, če ne bi bila tako nenavadna – tu nekdo kriči, nekdo se ubije, ptiči pa kar pojejo; tu živijo precej navadno nenavadni stanovalci: upokojenec, policaj in njegova žena, medicinska sestra, žalostni dedič svoje tete, trgovec z rabljenimi ljudmi in živalmi, povožena peška, absolvent medicine, poštar in igralec. Vsi trpijo, po tihem kričijo in o tem ne govorijo.
Hiša
"Tisti, ki sanjajo podnevi, spoznajo dosti stvari, kakršnih nikoli ne vidijo tisti, ki sanjajo samo ponoči. V dnevnih sanjah izginejo meje resničnega sveta, meje časa in prostora, meje vsakdanjih vezi. Sanje postanejo edina resničnost." (E. A. Poe)