Tone Partljič

Romanopisec, scenarist in dramatik, deloval je tudi kot dramaturg in umetniški vodja. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Slavka Gruma, nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado, Glazerjevo nagrado in Prešernovo nagrado, v utemeljitvi katere mdr. piše: "Tone Partljič se v svojih komedijah sprotno odziva na družbeno-politično dogajanje (strankarski spopadi, politična vprašanja, tranzicijske teme, nacionalna identiteta, spremenjena vloga moškega in ženske v družbi in družini ipd.), a hkrati svoje komične učinke gradi tudi na elementih univerzalne, nadčasovne komike (ljubezenski zapleti in erotika, stereotipi in predsodki, neskladje med željami in resničnostjo, splošne človeške napake ipd.), zato so tudi številne njegove komedije iz preteklih časov žive še danes."

Več o avtorju

Partnerski odnosi (2004)

"Me ženske smo ene trape!"

En dan resnice (1999)

Laž ima kratke noge.

Maister in Marjeta (1998)

"Halo, gospod komediograf ... Ja ... občanka brez imena ... Imam memoare nekdanje občinske tajnice. Kot nalašč za komedijo."

Morski pes Reks (1996)

"Slišala sem, da velja za vdove, da čas celi rane ... ampak pri psu je huje ... čim več časa mine, huje mu je v pasji duši in tuli in tuli ..."

Tonček Sonček (1991)

"Torej ni lunin, ampak sončev otrok."

Moj deda, socialistični mrtvak (1991)

"Kakšna demokracija? Kakšna demokracija! UDBA! Zadaj je UDBA!"

Pesnikova žena prihaja (1989)

"Poezija je sranje! Nagrade so sranje!"

Justifikacija (1985)

"Toda žrtve morajo biti. Saj smo v vojski."

Rdeče in sinje med drevjem (1985)

"Razumeš, da od groze še jokati ne morem."

Monologi trezne igralke (1984)

"Vendar je bil to bolj štos, zezanje, to se je godilo tudi z drugimi ... In tako sem se navadila, najprej z družbo po vajah, po premierah, vedno se je kaj praznovalo, v gledališču je veliko tega ..."

Sekretar za humor (1984)

"Sekretariat ostane, samo samoupravno ga bomo organizirali."

Moj ata, socialistični kulak (1983)

"Midva ne bova spreminjala sveta, Joža ..."

Nasvidenje nad zvezdami (1981)

"Kaj bi jaz, če bi ne bilo pokopališča! Umrla bi od dolgčasa ..."

Za koga naj še molim (1980)

To seveda ni drama, ki naj bi kakorkoli rekonstruirala resnične izdaje v naših mestih.

Nekoč in danes (1979)

"Sedim za mizo in razmišljam, kaj naj napišem za spis Nekoč in danes ..."

O, ne, ščuke pa ne (1976)

"Mi moramo podpirati konstruktivno resnico."

Dobra volja je najbolja (1974)

"Dobra volja je najbolja, to si piši za uho."

Ščuke pa ni (1973)

"In nobena ščukica nisem, tvoja pa še najmanj."

Naj poje čuk (1970)

"Naj več ne poje čuk pred to hišo ..."

Pijani kurent

Odrska priredba poezije Franceta Forstneriča

Kastelka

Dramatizacija romana Gadje gnezdo Vladimirja Levstika.

Ljubstava, daleč in v blatu

Odrska priredba pesniške zbirke Franceta Forstneriča