Moj ata, socialistični kulak Žalostna komedija o agrarnem

odrasli

Zgodba govori o usodi preprostega človeka, železničarja, ki se po koncu vojne vrne iz ruskega ujetništva. Čeprav mu usoda ne prizanaša, se Joža v vsaki situaciji dobro znajde in se hitro prilagaja novim političnim razmeram. Vse življenje si je želel imeti lastno zemljo, in ko končno postane 'socialistični kulak', je presrečen. A sreča ne traja dolgo, saj ga osumijo kolaboracije s sovjetskim informbirojem. Preglavice mu povzroča tudi sin Tinček, ki piše rimane pesmice o aktualnem političnem dogajanju. Zemljo mu že kmalu spet vzamejo, ustanovijo namreč kmetijsko zadrugo, nakar se ata in njegova žena Mimika vdata v usodo.

MAMA: Kaj je? Kaj se je zgodilo?

TINČEK: Nič.

MAMA: Nekaj je narobe. Kje je ata?

TINČEK: V gostilni.

MAMA. V gostilni? Zakaj?

TINČEK: Rekel je, da se bo napil, potem pa odšel ...

MAMA: Zakaj, za boga svetega!? So nam vzeli agrarno?

TINČEK: Ne ... Tista Roza je prišla sem zaradi oreha ... pa sta se kregala ... In mu je rekla, da so vedno hodili k nam Nemci, ko ga ni bilo doma ...

MAMA: Pa ji ja ni verjel ...

TINČEK: Ni.

MAMA: In ...

TINČEK: Potem je vprašal mene ...

MAMA: In kaj si rekel?

TINČEK: Mama, jaz sem te hotel pohvaliti, kako si dobra, da napojiš žejne, kot je učil župnik ... Sem mislil, da te bo imel ata še rajši ...

MAMA: Pa si rekel, da so hodili k nam Nemci?

TINČEK: Spat ja ... pa da si jim dala vse, kar bi dala ateju ...

MAMA: Pa kaj še!

TINČEK: Da je tudi stric Vanč hodil tu okrog in da je spal pri nas ...

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!