Ljubstava, daleč in v blatu

odrasli

Pesnik se pogovarja z različnimi osebami, ki so ga spremljale na poti skozi življenje. Z ženo se spominjata mladosti in ugotavljata, da se je življenjski krog sklenil. Spomine obuja tudi v dialogu z dekletom, sestro, ljubico, žensko in materjo, zlasti pa z očetom. Vsi spomini so povezani z Ljubstavo, ki je "daleč in v blatu" in jo lahko razumemo kot metaforo za kmečki svet. Čeprav se ta svet po eni strani kaže kot pekel, je hkrati pesnikov dom in kraj, kjer je najlaže dostopati do resnice naše biti in bistva sveta.

PESNIK:

Škoda, oče, da nisva šla

nikdar skupaj v Ljubstavo.

Zdaj vem, takšna je, kot si dejal:

OČE:

Ljubstava, daleč in v blatu!

PESNIK:

Mislim, da sem videl vse, o

čemer si pripovedoval.

OČE:

Topola stražita med sabo križ

in stegujeta veje v nebo.

Križ je trhel, skoraj razpal

in bog na njem visi navzdol.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!