Naj poje čuk

odrasli

Dominik že štirinajst let živi na kmetiji pri očetu Štefanu in njegovi ženi Ani, njegova mama Verona, ki ga je takoj po rojstvu zapustila, pa stanuje v mestu. Verona si želi, da bi se Dominik preselil k njej, česar pa Ana nikakor ne želi dopustiti. Dominika zapelje, za njuno razmerje pa že kmalu izve tudi Štefan, za katerega se izkaže, da sploh ni Dominikov oče, vendar je njegov odziv zelo mlačen. Dominik želi oditi od doma na izobraževanje, vendar ga skuša Ana prikleniti nase z novico, da pričakuje njegovega otroka. Ker se Dominik ne da pregovoriti, si Ana v obupu vzame življenje.

ANA: Čakaj. Sem stopi! Ali veš, kakšen dan je danes?

DOMINIK: Vem, moj rojstni dan.

ANA: Veš, kdo pride danes?

DOMINIK: Moja mati.

ANA: Veš, kaj je ona?

DOMINIK: Vem.

ANA: Ona je kurba, da ne boš pozabil.

DOMINIK: Ne bom pozabil, mati.

ANA: Ja, štirinajst let si že pri nas. Štirinajst let je, kar te je prinesla in te položila tja pod brajde. Kaka drobna štruca si bil, kako si se drl. Zdaj pa si že pravi fant, čeden si, skoraj boš lahko imel deklino. Zdaj si že zrel, da veš.

DOMINIK: Ne maram žensk.

ANA: Pa jih še boš, pa jih še boš. Saj moraš imeti nekaj materine krvi v sebi, veš. Pa saj si že pravi dečko, to bojo babe še norele za tabo.

DOMINIK: No, mati.

ANA: Nič, no mati. Saj se sama čudim, ko te zdaj tako gledam. Kako si zrasel. Ves močan si. Če bi bila še mlada, bi se že s tabo kaj pokotala po senu, sploh, ker je on taka šleva.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!