Matjaž Zupančič    

Goli pianist ali Mala nočna muzika

Leto nastanka: 2000
Goli pianist Matjaža Zupančiča je inteligentna, duhovita in kultivirana črna komedija.
Število vlog: 10 (5 ž, 5 m)

odrasli

drama, črni humor
socialna in kulturna kritika družbe, umetnost, ustvarjalnost, absurd

Pianist se preseli v novo stanovanje, v katerem želi imeti samo pianino. Prepričan je, da bo imel v novem okolju dovolj miru in prostora za svojo ustvarjalnost. Že kmalu pa se izkaže, da so stanovalci nestrpni, škodoželjni, nevoščljivi in ne prenesejo odstopanj od utečenega reda in nenapisanih pravil. Pianistu se začnejo dogajati nenavadne stvari, njegov urnik določajo drugi stanovalci bloka. Kmalu ugotovi, da pravzaprav ne živi več svojega življenja, temveč življenje osebe, ki je v stanovanju živela pred njim.

Preseneti ga trkanje na vrata.

ŠKODLARIČ: (Zunaj.) A ste noter? Adamovič? A ste doma?

ADAMOVIČ: Nikogar ni, gospod Škodlarič.

VRHOVRC: (Zunaj.) A slišiš? Nikogar ni.

ŠKODLARIČ: Kako nikogar? Kdo pa potem govori? Se moje ime pozna!

VRHOVRC: Povem samo to, kar sem slišal.

ŠKODLARIČ: Noter je, če ti rečem.

VRHOVRC: A misliš, da še zmeraj stoji na lestvi?

ŠKODLARIČ: Bog ne daj, da ne.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst

Nagrade, nominacije, izbori in priporočila

Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo

V delu Goli pianist se avtor zavestno poigrava s prepoznavnimi evropskimi in slovenskimi dramskimi modeli. Zupančičev pinterjevski junak je ujetnik doline Šentflorjanske. Njegovo čudno absurdno usodo določajo ljudje iz Doline, ki njegovo življenje spremenijo v nočno moro in vrtenje v začaranem krogu. Njegova usoda je neizbežna, dialog z ljudmi, ki ga določajo, pa zmeraj bolj absurden. Zakon doline Šentflorjanske je, da mora (p)ostati norec ali žrtev. Goli pianist je tragikomičen prikaz življenja oziroma usode (slovenskega) intelektualca-umetnika in prikaz njegove nemoči delovanja in potrditve lastne identitete, saj mu le-to določa njegova okolica. Toda ko Zupančičev junak končno deluje, dokončno pristane na začarani krog in zakon množice, ki določa njegovo mesto absurdne žrtve v družbi. Življenje je banalno in absurdno, ugotavlja Matjaž Zupančič, in v takem svetu se niti ubiti ni več mogoče. Vse je samo še ponovitev in absurd življenja.

2001

Uprizoritve teksta

Režija: Matjaž Zupančič

Goli pianist ali Mala nočna muzika

Mestno gledališče ljubljansko, 2001

Spletna povezava

Drugi teksti avtorja