Nemir

+ potepuhi in priložnostni delavci

odrasli

Zakonca Aleksander in Nataša Lemski tako nenadoma v svoji veliki meščanski hiši gostita tri potepuhe. Andro, Pajac in Brazilec, kot jim je ime, jima ponudijo svoje usluge za različna dela. Čeprav se Nataša s tem ne strinja, jim Aleksander predlaga, da pospravijo klet. Edina pogoja sta, da bodo plačani samo, če bo zadovoljen z delom, ter da ob pospravljanju ne povzročajo hrupa. Aleksander je namreč skladatelj in violinist, ki ga strašno moti nemir med igranjem.

Nataši pa se iz dneva v dan bolj dozdeva, da jo zidovi hiše utesnjujejo in pritiskajo nanjo.

ALEKSANDER: Domišljaš si stvari, draga. To opažam zadnje čase. Ne veš več dobro, kaj je res in kaj se ti samo zdi.

NATAŠA: A tako... domišljam si. Tudi to, kar se dogaja v kleti, si samo domišljam.

ALEKSANDER: Kaj se dogaja v kleti?

NATAŠA: Ne vem. To je vendar tvoja stvar, ne?

ALEKSANDER: Zakaj bi bila to moja stvar, draga?

NATAŠA: Zaradi tebe so tukaj. Ti si jih spravil v hišo.

ALEKSANDER: Sprašujem te, kaj se dogaja v kleti.

NATAŠA: Ta tišina... je neznosna. Če so tukaj, jih moram slišati, ne? Saj sploh ne vem, kdaj pridejo, kdaj grejo, kdaj so notri... Nikoli ne vem, ali sem sama v hiši.

ALEKSANDER: Torej si opazila.

NATAŠA: Opazila kaj?

ALEKSANDER: Čudni so. Kot da nekaj pripravljajo.

NATAŠA: Ničesar nisem opazila... Rada bi delala. Risati moram. Mir potrebujem. Koncentracijo. In ti glavoboli...

ALEKSANDER: Govoril bom z njimi. Pogledal bom, kaj počnejo.

NATAŠA: Ta hiša... Šele zdaj vidim, kako velika je... ko so v njej ljudje, ki jih nikoli ne srečam. To je smešno ... ne, to je grozno.

ALEKSANDER: Ne. Motiš se. To je krasno. To je čudovito.

(Odhaja.)

NATAŠA: Kam greš?

ALEKSANDER: Ne vem. Mogoče spat.

(Gre k oknu, gleda ven.)

Ti ne greš, draga?

NATAŠA: Malo bom sedela tukaj.

(Tišina.)

ALEKSANDER: Ta ulica. To mesto. Ti ljudje ... umazanci.

(On stoji, ona sedi nepremično.)

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.