Vladimir

Leto nastanka: 1998
Trije mladi prijatelji Aleš, Maša in Miki zaradi težav z denarjem (dva študirata, eden pa opravlja začasna dela) iščejo sostanovalca, da bi vsaj malo ublažili svoj finančni problem. Na oglas se odzove Vladimir, nekoliko nenavaden človek srednjih let. Kljub Mikijevemu nasprotovanju mu oddajo sobo.
Število vlog: 4 (1 ž, 3 m)
medčloveški odnosi, nasilje, razmerje moči

Vladimir pospravlja in popravlja stanovanje, pripravlja zajtrk za vse in predvsem posodi Alešu denar, ki ga ta dolguje. Mimogrede opravi še z nasilnim izterjevalcem dolgov. Aleš je vse bolj fasciniran nad Vladimirjem, Miki pa se počuti čedalje bolj utesnjenega. Po prepiru zaradi Maše, ki je Aleševa punca, a se veliko druži in študira z Mikijem, se Miki odseli.

Vladimir najame še drugo sobo in vse bolj postaja gospodar stanovanja. Mašo motita njegova nenehna navzočnost in Aleševo navdušenje nad njim. Prepričana je, da se mora Vladimir odseliti, če naj njuno razmerje obstane. Miki po telefonu pove Alešu, da je izvedel, da je bil Vladimir v zaporu. Vladimir pojasni, da je kot varnostnik nekoč pohabil enega od otrok, ki so hodili v skladišče, ki ga je varoval. Aleš Vladimirjevo »skrivnost« obdrži zase.

Maša, ki je vse bolj obupana zaradi svojega razmerja z Alešem, rahlo okajena pride domov, kjer najde samo Vladimirja. Rada bi zakopala bojno sekiro, a ga obenem tudi izziva. Vladimir se je ob njenem »neprimernem« vedenju »za kazen« fizično loti. Zgroženi Aleš napodi Vladimirja. Ta se zapre v svojo sobo in se vrne v službeni uniformi, da bi enkrat za vselej v stanovanju in v »družini« napravil red. V takšnem obračunu ostaneta samo dve možnosti …

(Iz svoje sobe pride Vladimir. Gre k mizi, pospravi ostanke piva. S krpo pobriše mizo.
Sede za mizo in mirno obsedi. Pride Maša.)


VLADIMIR: Kolo, Maša.

MAŠA: Kaj?

VLADIMIR: Ne zaklepaš kolesa.

MAŠA: Seveda ga zaklepam.

VLADIMIR: To je premalo. Ga moraš priklenit na ograjo.

MAŠA: Zakaj pa to?

VLADIMIR: Ti ga bojo ukradli.

MAŠA: Do zdaj mi ga še niso.

VLADIMIR: Pa ti ga bojo.

MAŠA: Ne pretiravat.

VLADIMIR: Ali pa ga vsaj prinesi gor, v vežo.

MAŠA: Ti predlagaš, naj kar naprej vlačim bicikel gor in dol.

VLADIMIR: Lahko rečeš meni, pa ti ga bom jaz nesel gor.

MAŠA: Veš kaj, Vladimir. Ves čas ga imam dol, pa je vedno vse v redu.

VLADIMIR: Ne bit trmasta. Maša.

MAŠA: Kdo je trmast? Ampak ne vem, zakaj bi kar naprej...

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!