Mars Utopična štorija

odrasli

Mars je gledališka parabola, ki s sredstvi bizarne, groteskne odrske metaforike izrisuje srhljivo tesnobnost in patološko naravo človekovega sveta, ob tem pa igra – še zlasti takrat, ko ironično spregovori o naši stvarnosti – vključuje tudi absurdni humor. V “absurdno futuristični drami” Mars” srečamo notorične morilce in njihove žrtve. To so z najrazličnejšimi travmami zaznamovani posebneži, ljudje z obrobja družbe, sanjači, fantasti, ki so vsi obremenjeni s spominom in ki s svojim iracionalnim, nepotešljivim hrepenenjem tipajo tja čez meje z žičnato ograjo varovane svobode v neznane, nevarne sfere bivanja. . Alidičevo gledališče je teater obskurne fikcije (tako je avtor označil svojo prvo igro “Semenska gasa”), prepleten s poetično oblikovanimi, simbolnimi prizori človekovega hrepenenja, njegove svetlo-temne želje. Skozi bizarno norost, ki obvladuje območje družbenega, ves čas presevajo lirični prelivi temeljne človekove nemoči in klic nedoločnega hrepenenja. Najbolj svež in izviren je Alidič tam, kjer gosto atmosfero groteskne tesnobnosti presijeta krhka poetičnost in naivnost njegovega gledališča, ko absurdno poudarjeni komični prizori dobijo sočno primes igrivo čudakarskega besedovanja, ko klene primere vnesejo v igro zdrav humor s kmečko žilavo ironijo.          Jernej Novak Dnevnik – po premieri 23. marca 1990.

(Vetrovna ledena pokrajina. Slišimo da veter brije z vso močjo. Spomenik izgubljenim v neprijazni pokrajini: Prvi sedi Tuto Š. s svojo glavo v roki, za njim na kolenih vštric Dr. Vidalli, na eno stran podprt od Gvaša, na drugo pa od Bergerja. Za njimi stojita objeti Mama Bulko in Martina Skok, zraven pa še pokončno s puško v roki ostrostelec Brico in rahlo sklonjeni Gugu.)

GISELLE: Zažgala sem ga. Nič ni ostalo od njega.

MARTINA SKOK: Koga si zažgala, Gizela?

GISELLE: Azil. Naš azil. Ne vohaš dima in vonja po požganini? Samo prazno pogorišče je ostalo.  (Mama Bulko si nekaj zapisuje v beležnico) Dnevnik pišeš?

MAMA BULKO: Ja.

GISELLE: Mi poveš zadnji stavek?

MAMA BULKO: Seveda: Takole sem zapisala: -  Po vsem tem sklepam, da ni nobenih možnosti dokopati se do “ničesar”, kajti “ničesar” je povsod okoli nas. -

GIZELLA: Doktor, a imate kakšno jabolko? Tako sem si zaželela jabolka.

VIDALLI: Vprašaj Tuta.

GUGU: Je to zdaj Svoboda? Čisto prava Svoboda?

GVAŠ: Cinta, si zdaj srečna, ko si spet skupaj z menoj? S svojim Adidasom? Srečna zdaj?

BERGER: Eilala! Eilala!

MARTINA: Zaigraj harmonika! (Oglasijo se turobni akordi)

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!