Uličarji Usodni ljubezenski triangel

odrasli

Joško je pred časom v svoje prazno stanovanje naselil klošarja Murka, ki trpi za agorafobijo in zato ne hodi ven. Ker se mora izseliti iz stanovanja, v katerem je živel z mamo, Murku pove, da mora najpozneje v tednu dni oditi, v stanovanju pa bosta odslej živela on in njegova zaročenka Jaroslava. Murko začne že kmalu zapeljevati Jaroslavo, Joško pa nekega dne brez sledu izgine. Jaroslava ne more razumeti, kam je odšel, obhajajo jo različne slutnje, o razlogu za Joškovo izginotje se ji celo sanja, pri čemer pa ni prepričana, ali je šlo v resnici za sanje ali se je vse skupaj zares zgodilo.

JAROSLAVA: Seveda, nič hudega, se bomo že stisnili ...

JOŠKO: Kako si rekla? Mi trije, da se bomo stisnili? Midva se bova stiskala, ne pa "mi stiskali!" Nočem, da mi kdo hodi v zelje ...

JAROSLAVA: Pa saj si mi rekel, da njegov tič ne more vzleteti, da samo plahuta na mestu ...

MURKO: Saj! Tako si ji rekel? Hvala, prijatelj. Dobro si jo zavaroval pred mano ...

JOŠKO: Lahko si vesel, da sem te vzel k sebi ... Če ti pa kaj ni všeč ... pa lahko odideš kar zdajle, takoj! Tamle so vrata ...

MURKO: Aha, če mi pa kaj ni všeč, pa naj takoj spokam, kajne?

JOŠKO: Točno tako ...

MURKO: Si pozabil, da imam agorafobijo?

JAROSLAVA: Kaj pa to pomeni?

JOŠKO: Ena taka psihična bolezen ...

JAROSLAVA: Kakšna?

JOŠKO: Ne upa si zapustit tele luknje in oditi dol na ulico.

JAROSLAVA; Zakaj?

MURKO: Zato! Bojim se množic in ljudi! 

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!