Svetilnik

otroci, mladi

Gorazd obišče svojega brata dvojčka Grego, ki živi v svetilniku na vrhu otoka. Gorazd se ukvarja s snemanjem reklam in prihaja iz burnega sveta velemest, glasnih zabav, koncertov in plehkega druženja. Grega, ki je pisatelj, pa se ukvarja z igro za otroke, v kateri bi bila glavna lika zaljubljenca Lorenco in Sofija. Po nenavadnem zasuku otok tudi v resnici obiščeta deček in deklica s tema imenoma in zgodi se, da se Sofija namesto v Lorenca zagleda v Gorazda, ki se prebrisano pretvarja, da je velik pisatelj. A prišla bo tudi priložnost, da se Lorenco pred vsemi pokaže z junaškim dejanjem ...

GORAZD: Jaz bi rad pisal o pomembnih stvareh. Meni ni vseeno. Ti pišeš za otroke, ne? /GREGA pokima/ In a priznaš, da to ni preveč zanimivo? /GREGA se namršči/  Da je banalno in včasih še kičasto. /GREGA skomigne/  Tale tvoja lika, Lorenco in Sofija, sta najbrž otroka. /GREGA pokima/  In ker gledališča danes za otroke ne uprizarjajo iger, v katerih se otrokom zgodi kaj tragičnega, mislim zares tragičnega, težko pišeš o pomembnih stvareh, ne? O pomembnih temah. Ne gre, ne? Otroci ne smejo biti iznakaženi in pohabljeni, ne sme se jih tepsti ali kako drugače kaznovati, skratka - Bog pomagaj!, da se jim ja ne bi kaj hudega zgodilo. In Bog ne daj, da bi kdo prdnil. Mogoče hudobni volk, ker ga črviči babica. Pri vsem tem res ne moreš pisati o ničemer drugem razen o zajčkih, ki pijejo čaj z medvedki, in kozice nabirajo rožice in na nebu brez oblačka sije rumeni sonček, morček je miren, moj bratec pa čaka. /zapre beležko in jo spravi v žep/  Mene banalnosti ne zanimajo. In sploh se kar naprej pritožuješ, da vsi najbolje vejo, sploh pa igralci, kaj čutijo tvoji  liki, kadar ti  napišeš, da zunaj dežuje ... A je to kakšno pisanje? A je to kakšen užitek?
GREGA: /globoko zavzdihne/  Kaj pa vem.
GORAZD: Kakor hočeš. Jaz bom napisal roman.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!