Jera Ivanc    

Prevare Po motivih komedije Gl'ingannati anonimnega renesančnega avtorja

Leto nastanka: 2014
S posebno metodo, ki sem jo prevzela od indoevropskega primerjalnega jezikoslovja in oplemenitila z Lévi-Straussovo strukturalistično analizo mitov ter dekonstrukcijo, cepljeno na semiotiko Jurija Lotmana, sem besedilo Prevar kar najbolj približala izvirniku. V kolikšni meri mi je uspelo, bo morda nekoč v prihodnosti odkrila najdba katerega od izgubljenih rokopisov. (odlomek iz prvega apokrifa Jere Ivanc, Prevare svete Sholastike, objavljenega v gledališkem listu Mestnega gledališča ljubljanskega – letn. 64, št. 9 (2013/2014))
Število vlog: 14 (5 ž, 9 m)
motiv dvojčkov oz. dvojčic, prevara

Zaplet renesančne komedije je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup bolj ali manj komičnih prizorov, za katere poleg zamenjav dvojčkov poskrbi tudi pisana paleta ostalih likov, od služinčadi do gostilničarjev. – Avtorica je glavne like ohranila, nekatere stranske izpustila, nekatere pa nadomestila, denimo Fabrizijevega parazita s pocestnico in njegovega učitelja s študentom.  

FABRIZIO 

Smrt. Med pustošenjem Karlove vojske po Rimu pred petimi leti sta izginila v plamenih. Takrat sem bil trinajstletni smrkavec, v Tiberi sem lovil ribe, ko se je začelo, in ko sem se čez dva dni lahko vrnil domov, sem našel samo še pogorišče. Vsi so šli – oče, sestra, Clemenzia, Scatizza, vsi. Mene je vzel k sebi eden od vojskovodij cesarske vojske, Philibert de Châlon, prince d'Orange et vice-roi de Naples. (Skromno važno, ves čas pogleduje k njej, kakšen učinek imajo njegove besede ali če bo kaj posumila.) Najbrž si že slišala zanj. Zasmilil sem se mu, ko me je zagledal, kako objokan sedim na pogorišču in vpijem na boga. Odtlej se potepam po svetu. Dokler je bil še živ, z njim, zadnji dve leti pa sam. Videl sem Kitajsko in Novi svet, obplul obale Tule in Atlantide, govorim petnajst jezikov in povem ti, povsod je lepo, ampak doma je najlepše. 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!