Simona Semenič

Foto: Nada Žgank
Dramatičarka, dramaturginja in producentka. Študirala je dramaturgijo na AGRFT. Sodelovala je z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Bila je umetniška vodja programa PreGlej v Gledališču Glej. Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev ter uprizoritev doma in v tujini. Prejemnica številnih nagrad, med njimi nagrade Slavka Gruma, nagrade modra ptica, nagrade Prešernovega sklada.

Več o avtorju

lepe vide lepo gorijo (2020)

"vsem čarovnicam, ki niso prišle niti v wikipedio niti v literarno zapuščino"

ni to to (2019)

Ta zgodba je zapletena, veliko dogodkov, smrti, zanimivih oseb, preobratov; skratka dramatična zgodba. Ta zgodba je kot polifona vokalna glasbena oblika, ta zgodba je kot madrigal.

ti si čudež (2018)

"ne več mlado dekle pa naposled le treščim na tla"

jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (2017)

"Šmaren dan, leto 1963 v vasi v Vipavski dolini."

to jabolko, zlato (2016)

to jabolko, zlato je dramski tekst, ki vzpostavlja svoja pravila. Pravila ženskega avtorja, spolnosti, kot jo poznajo ženske, odnosov, kot jih vidijo ženske, in realnosti, v kateri danes živijo svoje fantazije in v kateri tudi sicer živijo sodobne ženske.

mi, evropski mrliči (2015)

Besedilo, za katero sta bili navdih predstava Dušana Jovanovića Žrtve mode bum-bum in poezija Srečka Kosovela.

Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije (2014)

Svojevrsten univerzum skorajda nenehnega vojnega stanja

tisočdevetstoenainosemdeset (2013)

Začne se z lužo krvi. Osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Potem se vse zavrti. Mlaka posušene krvi izgine. Kateri svet je boljši? Tisti, ki ga živimo, smo ga že preživeli, ali ta, ki prihaja?

Ubij me nežno (2012)

Kaj je pogrošni roman in kaj resnica? – Po motivih filmskega scenarija Frančka Rudolfa.

vsega je kriv boško buha (2011)

"on je ko opica, prsežem"

Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011)

Sla po moči je tista, ki določa naš vsakdan.

Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako so se roman abramovič, lik janša, štirindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z. i. znašli v oblačku tobačnega dima (2010)

"simona semenič se je pogostila s truplom in mogoče je bilo to vse, kar je hotela povedati."

5fantkov.si (2008)

Igra o otrocih, pisana za odrasle. Odrasli, ki igrajo otroke, in ženske, ki igrajo moške. Brutalna nazornost nesmiselnega nasilja, nasilja brez razloga in razlage, ki ponuja številna izhodišča za razmislek o vprašanjih družbene konstrukcije otroštva, nasilja in spola.

Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007)

Nenapovedan obisk moškega zmoti zakonsko življenje Lucije in Matjaža.

Jaz, žrtev (2007)

»V posteljo sem lulala zelo dolgo mislim, res dolgo vsaj meni se je zdelo dolgo tja do kakega šestnajstega leta se pravi pol mojega dosedanjega življenja«.

24ur (2006)

Dva para in 24 ur. Svetovni splet in novi mediji širijo možnosti sporazumevanja, ne pripomorejo pa veliko k medsebojnemu razumevanju.

Nogavice (2005)

Krizne razmere, mesto bombardirajo. Mož in žena pakirata najnujnejše za odhod v zaklonišče. Mož vzame bele nogavice.

Ljubi Vili (2005)

"Katera je prava ljubezen? Vili pa ostaja molčeč."

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst
Občutek imam, da se slovenske tekste vse premalo uprizarja in da je tuje vedno bolj zanimivo kot domače. No, razen, če gre za preverjenega avtorja, po možnosti že umrlega – dodana vrednost.

Vesna Hauschild, SiGledal, 2013