Simona Semenič    

5fantkov.si Igra za pet igralk s prologom in epilogom

Leto nastanka: 2008
Igra o otrocih, pisana za odrasle. Odrasli, ki igrajo otroke, in ženske, ki igrajo moške. Brutalna nazornost nesmiselnega nasilja, nasilja brez razloga in razlage, ki ponuja številna izhodišča za razmislek o vprašanjih družbene konstrukcije otroštva, nasilja in spola.
Število vlog: 5 (5 ž)

Vloge fantkov igrajo odrasle ženske.

nasilje, nestrpnost, otroštvo, stereotipi

Besedilo brez romantike in olepševanja prikaže čas otroštva. V igri petih fantov, ki se enkrat na teden dobivajo v opuščeni hiši, dobimo neposredno in natančno odslikavo družinskega življenja vsakega izmed njih pa tudi širšo podobo družbene realnosti. Blaž, Jurij, Denis, Vid in Krištof so stari deset in enajst let in njihov svet je svet računalniških igric, playstationa in televizije. Medtem ko se vživljajo v superjunake, kot sta Superman in Spiderman, mimogrede preigrajo tudi različne družbene vloge in odnose (moški – ženska, otrok – odrasli, homoseksualec – heteroseksualec, harekrišnovci – katoliki ...), skozi katere se nam odpre polje povsem stvarnega nasilja. 

Besedilo, ki nima klasične strukture razvoja zgodbe, zapleta, vrhunca, razpleta in očitnega sporočila, temveč iz njega predvsem čutno nazorno buta golo in nesmiselno nasilje brez razloga in razlage, ponuja številna izhodišča za razmislek o družbeni konstrukciji otroštva, nasilju in spolu, ki so tako zelo vsakdanji in samoumevni pojmi, da se o njih vselej premalo preizprašujemo.

JURIJ

dejmo no 

fantje dejmo se igrat 

hmal bo večerja 

in jaz bom zamudu 

in matka bo znorela 

in pol bo še star ata znoru 

in pol bo stara mama začela molt 

in bo cela norišnica 

dejmo se igrat 

se pravi 

js pridem domov 

pijan 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!