Bratonski pil
odrasli
Izhodišče za dramsko besedilo Bratonski pil je zgodba o bratonskem pilu, ki je nastala okoli leta 1724. – Kam izginjajo Bratonski kmetje, ki za grofa v Gradec vozijo pšenico? So pospravili zaslužene denarje in jo popihali v svet? A zakaj bi doma pustili svoje žene in otroke? Se jim je na poti kaj zgodilo? Škafarjevega Tineka in njegovega sina Pištija Silnega v Gradcu čaka srhljiva dogodivščina ...
Škafarof Tinek stoupi dol z voza, Pišta Silni pa ga lovij za rokaf, če ne bi bilou mogouče fseeno bougše, ka bi odišla naprej ...
PIŠTA SILNI: Oča, nekaj nede dobro, mene v prsij TAK ščijple ...
Oštarjaš se obrne, vijdi ka se nekaj oščolavleta, pomigne lapcon, lapci stoupijo bliže, te pa Škafarof Tinek friško pravi:
ŠKAFAROF TINEK: Fčasi prijdeva. – Mojemi sijni je nej dobro, preveč se je v Gradci najo, nej je vajen te avstrijske rane ...
PIŠTA SILNI: Šepetaje. Oča, tou je nej poštena gostilna ...
Fseeno za par minout prideta notri. Gostilničar velej lapci, šteri je nej viditi ščistak pri zdravoj pameti, ka naj jima nadejvle omaro paajdinske žganike pouleg ... Te jima oštarjaš fse tou fajn gor na sto prnese, Škafarof Tinek pa Pišta Silni si dol sedeta, se pokrijžata, zmolita očenaš pa začneta jesti ...
OŠTARJAŠ: Neprijazno. Malo de pojo, pa de jemi friško bougše ...
ŠKAFAROF TINEK: Ste meli koline?
OŠTARJAŠ: Neprijazno. Ja.
Nouri lapec se glij nekaj okouli mota, on bi se tüj rad malo zgučaval: "Fčera. Ščistak friško je."
ŠKAFAROF TINEK: Je büu debeli?
OŠTARJAŠ: Neprijazno. Glij praf ...
NOURI LAPEC: Zelo prijazno. Takši, kak trbej ...
ŠKAFAROF TINEK: ... vej tüj če je preveč debeli, nej dobro; tak kak ste pravili. Glij praf more biti ...
OŠTARJAŠ: Vüva pa z Gradca, nej?
ŠKAFAROF TINEK: Tak je.
OŠTARJAŠ: Dobro staoudala?
ŠKAFAROF TINEK: Mislin, ka do grof zadovolni ...
NOURI LAPEC: Zelo prijazno. Če je virt zadovolen, te je lapci dobro ...
OŠTARJAŠ: Tu boj, modrija ena ...
NOURI LAPEC: Da san büu mali, san ...
OŠTARJAŠ: Ga prekine. Konje de trbelo gnati ... Idi jij spucaj ...
ŠKAFAROF TINEK: Kama jij pelate?
OŠTARJAŠ: Tou je nej vaša stvar.
ŠKAFAROF TINEK: Oprostite mi, praf mate ... Mislo san samo, ka va si šče malo güvčala ...
Sin Pišta Silni je möu že skoro prazen tanjer, oča Tinek, šteri pa se je zgočavau z oštarjašon, pa je šče nej dosta pojo. – Malo krouži z žlicof po tanjejri, užaljeni, ka ga je oštarjaš tak groubo zavrno, te pa spozna, ka ma to pred seuf človeško dlan s prstami! Tou pečeno mesou je človeška dlan s prstami! Slabo jemi grata, te pa da se oštarjaš krej obrne, pod mizof brcne sijna Pištija Silnoga, Pišta Silni skoči krej od mize, bižij vö in vöni vö meče ...
OŠTARJAŠ: Ka jem išče izda nej dobro? Prefriško je jo! Ka je tak f sebe metau? Zaj pa je šlo v nikoj! To te seedno mogli plačati! Zakoj pa vij ne jejte?! Nej je zadosta dobro za vas?!
Škafarof Tinek cejli blejdi skoro nemre gučati. "Trüjdniva sva."
OŠTARJAŠ: Samo vij v miru pojejte!
ŠKAFAROF TINEK: Nemren več. Fejst san trüjden ...
OŠTARJAŠ: Nemo znan krej metali. Ne vejte, kelko je gnesden lačnij po svejti?
ŠKAFAROF TINEK: Te pa mi tou krej denite za zajtrk ...
OŠTARJAŠ: Dobro. Samo računau van bon zajtrk pa večerjo!
ŠKAFAROF TINEK: Naprafte tak, kak trbej ...
OŠTARJAŠ: Te plačali?
ŠKAFAROF TINEK: Bon. Če bon šče žijf ...
JAŠOŠTAR: Ka ščete s ten povedati?
OČA TINEK: Moj ajtek so se eden tjeden nazaj mrtvi zbidijli, spat pa so šli žijvi pa ščistak zdravi ...
OŠTARJAŠ: Godrnjaje. Kak je boža vola ...
Sin Pišta Silni pride nazaj notri.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!