Letimo lahko samo objeti

+ ženski glas, glas Danilotovega nonota, Oliverjev glas

odrasli

Frenkija in Danilota zadene prekletstvo: vedno, ko se jima sanja o istih ljudeh, se tistim ljudem nekaj strašnega zgodi. Prekletstvo ju je zadelo, ker sta molčala, ko bi morala govoriti, in mirovala, ko bi morala delovati. Ko spoznata, da lahko prekletstvo doseže tudi Mileno, njuno ljubezen iz srednješolskih let, oziroma da jo ima že zelo v krempljih, jima je končno jasno, da je sprenevedanja konec. Nekaj bosta morala ukreniti. Ampak v bistvu ne vesta, kaj. Četudi bosta našla način, bosta pri tem morala žrtvovati tisto, kar jima pomeni največ. Bosta zmogla?

FRENKI: Ta steklenica ni prazna. Nekaj je not. En papir …

DANILO: Pokaži! – Not je en papir!

FRENKI: Not je en papir!

DANILO: A sploh odkupijo steklenico, če ni prazna? Ta papir morava po moje zbezat ven.

FRENKI: Danilo, to je sigurno kaka črna magija. Ne odpiraj flaše. Zakopljiva jo. Tvoj nono je rekel, da je treba nekaj zakopat.

DANILO: A da bi jo kar zakopala?

FRENKI: Po moje ja.

DANILO: Kaj pa, če je v steklenici načrt do skritega zaklada?

FRENKI: A misliš?

DANILO: Po moje ne, ampak pri mojem nonotu je vse možno. Lahko da je znosil gor steklenice samo zato, da je v eno dal načrt do zaklada.

FRENKI: Razbijva jo.

DANILO: Lahko pa tudi, da je not črna magija.

FRENKI: A ti mene zajebavaš?

DANILO: Če jo razbijeva, dobiva črepinje in potem si lahko kdo od naju prereže žile.

FRENKI: Meni ni. Jaz nikoli nisem dobro prenašal krvi. Lahko se onesvestim.

DANILO: Ti imaš vsaj še svojega levega kurca. Jaz pa niti enega govorniškega odra za župana ne znam stesat. – Čeprav ne verjamem, da ga imaš res …

FRENKI: A ti misliš, da bi jaz lagal svojemu najboljšemu frendu?

DANILO: Ja. – Razbijva steklenico.

FRENKI: Ne!

DANILO: Zakaj pa ne?

FRENKI: Strah me je! Občutek imam, da bo zdaj nekaj dokončno dokončnega.

DANILO: Ampak lahko da je not zemljevid do skritega zaklada.

FRENKI: Jaz ne vem, kaj naj narediva …

DANILO: Fajn. Vrže steklenico ob tla, steklenica se razbije. Danilo vzame papir, ga preleti in ponudi Frenkiju. Ni zemljevid do skritega zaklada. – Preberi!

FRENKI: Ne!

DANILO: Ja zakaj pa zdaj ne?

FRENKI: Kaj, če piše kaj groznega.

DANILO: Pol pa zažgiva ta papir.

FRENKI: Ne, a si nor?!

DANILO: Odkar ne kadim več, nimam nikoli, ko rabim, šibic pri roki! A veš, da sem jaz zaradi Milene nehal kadit? Enkrat je rekla, da ji kadilci ful smrdijo.

FRENKI: Milena je kadila. A misliš, da še kadi? Če več ne kadi, bom jaz tudi nehal. Itak ni zdravo.

DANILO: Beri, madona!

FRENKI: A na glas?

DANILO: Ja. Na glas.

FRENKI: Ne rabiva brat! Ne rabiva ... Danilo, po moje ne rabiva brat!

DANILO: Dajva prebrat samo do pol! Če nama ne bo všeč, lahko nehava tudi že prej. Lahko prebereva samo do pol. 

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!