Pepelka Po motivih bratov Grimm

+ drugi prebivalci Malega kraljestva: plemkinja in vitez, pestunja in pisar, kuharica in vrtnar, čarovnica in dvorni škrat, šivilja in čevljar, kmetica in zidar, kovačica in ječar, poštarica in rabelj ...

otroci, mladi

To je vsekakor zgodba o Pepelki. A ne o tisti Pepelki, ki jo poznate iz slavne pravljice. Pepelka v tej zgodbi ni prav nič pohlevna, tiha in mila. Pepelka v tej zgodbi je odločna in samosvoja. Sama se bo odločila, če, kdaj in s kom se bo poročila, zlobni mačehi pa ne bo pustila, da ji bo ukazovala. Predstavljajte si, da bi nam v otroštvu brali tole Pepelko – kje bi se potem naučili, da morajo biti ženske krhke, lepe in podrejene?  

OLIVER: Kdaj pa se bova poročila?

PEPELKA. Ma že enkrat. Ko bova večja. Ko bova imela kak dovolj dober razlog.

OLIVER: Zakaj si pol zdaj naredila vso to dramo?

PEPELKA: Jaz nisem delala nobene drame, jaz sem samo rekla, da se bom poročila, ker me je zanimalo, ali lahko stopiš na noge in ali imam prav, ko predvidevam, da lahko to okovje odpade takoj, ko nehaš verjet, da so tvoja stopala zakleta vanj. In se mi je zdelo, da ta praktični eksperiment ne potrebuje nobene teoretične preverbe.

OLIVER: Vseeno si želim biti znanstvenik, ko odrastem.

PEPELKA: Jaz pa bom učiteljica plesa. Ljudi bom učila, kako stopit v tuje čevlje in zaplesat v njih , da potem spet bolje hodiš v svojih ...

OLIVER: Jaz pa bom izumitelj. Izumljal bom ... ne vem še kaj.

PEPELKA: Prave razloge?

OLIVER: Izumil bom razlog, zaradi katerega bodo veseli ljudje zopet naselili Malo kraljestvo.

PEPELKA: To je dober in plemenit cilj.

OLIVER: Veseli ljudje, ki ne vržejo puške v koruzo takoj, ko gre kaj narobe.

PEPELKA. Računam nate, moj vitez ... (Zaslišita glasove, družba se vrača.)

PEPELKA: Pssst! Pojdi zdaj! Vračajo se! Očitno je čajanke konec ...

OLIVER: In živela sta srečno in zadovoljno, dokler se nista poročila in če se nista poročila, živita srečno in zadovoljno še danes.

PEPELKA: Trapec. Imaš kaj proti poroki na splošno?

OLIVER: Ne, samo ne zanima me še. Še. Rad bi prej izumil kak pravi razlog ...

PEPELKA (ga prekine): Saj mene tudi še ne zanima ... zelo. Sploh če pomislim, da bi po poroki počela isto kot zdaj, torej prebirala lečo iz pepela, potem res ne vem, v čem bi bil smisel ... To lahko počnem tudi ledig in frej ...

OLIVER: Adijo, grem. Se vidiva, Pepelka. Čez sto let ali morda kak dan prej ... Morda te bom takrat zasnubil.

PEPELKA: In jaz ti bom, če boš imel res dober razlog, mogoče rekla: "Da, da, da .... " (Mu pomaha v slovo.)

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!