To

odrasli

Na vrata mlajšega moškega z imenom To (kar je že na začetku vir nesporazumov in besednih iger), ki živi v običajnem bloku, a vendar v povsem fiktivnem svetu otoških iger ter infantilnih emocij, pozvoni akviziter Albert s ponudbo o prodaji knjižne zbirke. To si izbere knjigo pravljic, ki pa jo kupec lahko dobi le kot darilo ob nakupu knjig. Med prodajalcem in To-jem se razvije nenavaden odnos skozi duhovit dialog, poln besednih iger in nepredvidljivih obratov, zapletov in čustev. Prodajalec Albert kmalu spozna, da To nikakor ni »lahek plen« akviziterske prodaje, pa tudi To spozna, da Albert sploh ni to, za kar se izdaja ampak zakrknjen morilec, ki je pobegnil iz zapora in ga lovi policija. Toda To s svojo odštekanostjo in prostodušnostjo, a hkrati zvitostjo in čustveno infantilnostjo tako zmede in izčrpa Alberta, da ta na koncu podleže prividom, ki strašijo To-ja.

TO: No, kaj bi rad?

ALBERT: Ček.

TO: (Zavije z očmi in iz utrobe izpusti čuden glas.) Ne To. Ne jaz. Kaj bi rad bil mi moraš povedat. Ali pa dobro, pa povej kaj bi rad imel?

ALBERT: Denar.

TO: Joooj, samo to, ne jaz, ta to, samo to, ti gre po glavi. Veš kaj bi pa jaz rad?

ALBERT: (Odkima.) Pojma nimam.

TO: Gris. S čokolado. Takega kot je mama kuhala. Pa ringlšpil bi rad svoj, takega še večjega kot je naš blok. Milkine poljubčke bi tudi rad. In bolj trdo kožo, potem se v službi ne bi več toliko jezil, ko bi me zafrkavali. No, (Proseče) povej kaj bi rad ti bil?. (Albert stopi na sredino odra, se obrne k občinstvu in zamisli.) No, povej.

ALBERT: Samo bogat, in nič drugega kot bogat. Kako si želim biti bogat! Kako hočem biti bogat! Si privoščiti najdražje suhe klobase, največji špricer, največji bazen, največje zize. Pokazati tem kretenom s kom imajo opravka. Nikoli več ne bi.. (Se ustavi.)

TO: Jaz pa bi predvsem rad, da hudiček neha prihajat.

ALBERT: Hudiček?

TO: Ja. Ko je tema pride. In zdaj bo tema.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!