Simona Semenič    

Jaz, žrtev Besedni solo

Leto nastanka: 2007
»V posteljo sem lulala zelo dolgo mislim, res dolgo vsaj meni se je zdelo dolgo tja do kakega šestnajstega leta se pravi pol mojega dosedanjega življenja«.
Število vlog: 1 (1 ž)
bolezen, otroštvo, travma, žrtve

Monološka pripoved avtorice o spominih iz otroštva in odraščanja. Rdeča nit dogodkov je bolečina, saj govori o tegobah, boleznih in drugih neprijetnostih, ki pa jih opisuje skoraj kot prijetne spomine in brez travmatičnosti. Spominja se tudi občutka osamljenosti, spregovori o odzivu ljudi ob pogledu na bolnega človeka, ko se ljudje odzivajo s sočutjem, pomilovanjem, nelagodjem, gnusom in zadrego. Avtorica v vlogi žrtve najde tudi precej prednosti in se nanjo navadi. Ko rodi otroka, postane ta središče dogajanja, njo lahko v vlogo žrtve postavi le še kakšna nova diagnoza, zato kadi cigareto za cigareto in na koncu apelira tudi na gledalce oz. Družbo: »Pustite mi kaditi«. 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!