Simona Semenič    

Jaz, žrtev Besedni solo

Leto nastanka: 2007
»V posteljo sem lulala zelo dolgo mislim, res dolgo vsaj meni se je zdelo dolgo tja do kakega šestnajstega leta se pravi pol mojega dosedanjega življenja«.
Število vlog: 1 (1 ž)
travma, otroštvo, bolezen, žrtve

Monološka pripoved avtorice o spominih iz otroštva in odraščanja. Rdeča nit dogodkov je bolečina, saj govori o tegobah, boleznih in drugih neprijetnostih, ki pa jih opisuje skoraj kot prijetne spomine in brez travmatičnosti. Spominja se tudi občutka osamljenosti, spregovori o odzivu ljudi ob pogledu na bolnega človeka, ko se ljudje odzivajo s sočutjem, pomilovanjem, nelagodjem, gnusom in zadrego. Avtorica v vlogi žrtve najde tudi precej prednosti in se nanjo navadi. Ko rodi otroka, postane ta središče dogajanja, njo lahko v vlogo žrtve postavi le še kakšna nova diagnoza, zato kadi cigareto za cigareto in na koncu apelira tudi na gledalce oz. Družbo: »Pustite mi kaditi«. 

jaz se sicer lahko počutim nadvse odlično

ampak zgledam pa grozno

vzbujam pomilovanje

pa malo gnusa

ampak hej

za sabo imam super vikend

par šivov tega ne more spremeniti

poleg tega in to sploh ni zanemarljivo

imam novo epizodo

v samopripovedi žrtve 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!