Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti

odrasli

Kruta igra je postavljena v nedoločeno preteklost oziroma v čas »medtem ko skoraj rečem še«, v nekakšno vmesnost, in v palačo, v kateri vladar z ministroma vodi državo. Vladar je samoljuben, nadut in nagnjen k nasilju. Ministra pa sta z dveh polov: eden ocenjuje krizo v državi stvarno in ima konstruktivne predloge za rešitev težav, drugi sam pomaga ustvarjati težave, ki zahtevajo vlado trde roke in upravičujejo najrazličnejše dvomljive vladarske ukrepe. Vladar seveda posluša drugega ministra: ker se v izčrpani državi širijo revščina, lakota in nezadovoljstvo, si je treba izmisliti zunanjega sovražnika in konsolidirati vrste.

Igra je neusmiljena anatomija vladanja, vivisekcija ciničnih oblastniških strategij in neskrupuloznih manipulacij. Kljub pridihu srednjeveškega vladarskega absolutizma, ki ga avtorica razgrinja z nekakšnim skorajda ubujevskim humorjem, je vse zelo današnje in boleče prepoznavno. 

in sem se ustavila na trgu 

in tam je bila množica, ki je govorila o vojni 

gospod, množica je govorila o tem, da je čas za vojno, za napad, za prelivanje krvi 

gospod 

in potem sem tudi jaz govorila 

sem govorila o tem, da je preveč lepo, da bi se vojskovali 

da je preveč lepo, a veste, da smo vsi ljudje, a nismo 

da ne moremo dvignit roke nad drugega človeka 

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!