Evald Flisar    

Jutri bo lepše

Leto nastanka: 1992
Naša edina smer je smer vetra.
Število vlog: (4 m)
absurd, drama, farsa
absurd, humor, odsotnost smisla, zgodovinske osebnosti

Na podeželskem sodišču znotraj polarnega kroga v Sibiriji so zaposleni sodniki Rembrandt, Nižinski in Jesenin. Ko se jim pridruži še četrti sodnik (Miškin), kmalu ugotovi, da pravzaprav ne opravljajo svojega dela, temveč se ukvarjajo s slikarstvom (Rembrandt), plesom (Nižinski) in poezijo (Jesenin). Miškin se s položajem ne želi in ne more sprijazniti, na vsak način želi opravljati svoje delo in se srečati z vrhovnim sodnikom, za katerega pa ni jasno, ali je bolan, na službenem potovanju ali preprosto ne mara stikov z ljudmi. Na koncu se izkaže, da je vrhovni sodnik pravzaprav stari, gluhonemi služabnik Nikita, ki ga Miškin po pomoti ustreli. Farsa s pomočjo absurda in humorja razkriva banalnost sodobne družbe in medčloveških odnosov.

MIŠKIN: Ponavljajte za mano. Mi smo sodniki.

JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Mi smo sodniki.

MIŠKIN: Doslej smo živeli v veliki zmoti.

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Doslej smo živeli v veliki zmoti.

MIŠKIN: Danes je zgodovinski dan.

JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Danes je zgodovinski dan.

MIŠKIN: Nereda je konec, začeli se bomo obnašati svojemu poklicu primerno.

JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Nereda je konec, odslej je resnica to, kar trdi Aleksej Ivanovič Miškin.

(Miškin jih gleda. Kljubovalno strmijo nazaj.)

MIŠKIN: Upam, da se zavedate resnosti položaja.

JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Upam, da se zavedate resnosti položaja.

MIŠKIN: Nehajte.

JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Nehajte.

MIŠKIN: Vstanite!

JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Vstanite!

MIŠKIN: Zaplesali bomo.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!