Nora Nora
odrasli
Nora 1 in Helmer 1 ter Nora 2 in Helmer 2 se zavestno identificirata z junakoma Ibsenove Nore. Prvemu se ljubezenski odnos šele začenja, drugemu nezadržno izteka. Dva para živita vzporedni življenji v istem stanovanju, ne da bi vedela drug za drugega (čeprav se zavedata paralelnosti svetov – seveda notranjih, ne zunanjih). V NORI NORI sta vzporedna para tista, ki drug drugemu predstavljata »imaginarna« partnerja, s katerima bi rada živela – dokler se jima želja ne izpolni in se resničnost začne ponavljati; potem postaneta »imaginarna« dotlej resnična partnerja, dokler se možnosti ne izčrpajo in je »žirafa« za vselej obglavljena. Obema paroma iz NORE NORE se namreč izkaže iluzija po »idealnem« partnerju kot napaka. Zakaj se to hotenje nikakor ne more uresničiti, je temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja NORA NORA.
NORA 2: Hočem ti samo dobro ...
HELMER 2: Nočem, da mi hočeš dobro. Hočem, da me pustiš pri miru.
NORA 2: Mož in žena sva ...
HELMER 2: Zato. Žena pusti možu dihati.
NORA 2: Jaz ne morem dihati ...
HELMER 2: (ji pritisne nož ob grlo) In kako se počutiš? Prijetno? Tako se večino časa počutim jaz.
NORA 2: Torvald, ne ...
HELMER 2: Zakaj ne?
NORA 2: Iz ljubezni ... Iz ljubezni do mene ... In moje do tebe.
HELMER 2: Ljubezni? Kje si pa našla ta fosil?
NORA 2: Ne bom več ... Obljubim.
HELMER 2: Bom imel odslej mir?
NORA 2: Prisežem.
HELMER 2: (odmakne nož in odsune njeno glavo) Ne razumi me napak. Vsakdo ima pravico do dihanja.
NORA 2: (si masira grlo) Dihaj, Torvald. Dihaj, kolikor te je volja.
HELMER 2: Zelo radodarno od tebe.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!