Evald Flisar    

Stric iz Amerike

Leto nastanka: 1994
"Strah me je bilo, da me ni dovolj – da bom videti kot prazna vreča. Moral sem se nabasati s starimi časopisi, z izmišljenimi dogodki. Z dosežki, ki jih je Bog namenil drugim, čeprav sem ga lepo prosil, naj se tudi name kdaj spomni."
Število vlog: 11 (4 ž, 7 m)
drama, slovenska družinska tragikomedija
generacijski trk, odnosi, laž in resnica, denar

Prihod strica iz Amerike (Janeza) dodobra pretrese dinamiko odnosov v tipični (slovenski) družini. Že kmalu se pokaže, da posameznike ženejo sebičnost, nevoščljivost, želja po uspehu, da družinski člani niso in nikoli niso bili iskreni in da pravzaprav vse – preteklost, odnosi, finančno stanje – temelji na laži.

INŠPEKTOR: Pravijo, da se bo vreme poslabšalo. Sledil mi je črn oblak, in veter je začel pihati. (Vzame ponujeni kozarec vina.) Na zdravje. (Bežno srkne, odloži kozarec) No, zdaj pa povejte. (Odpre blok, pripravi pisalo.)

JANEZ: (po premoru) Kriv sem.

INŠPEKTOR: Pa sva pol dela opravila. Samo še podrobnosti.

JANEZ: Vas lahko nekaj vprašam? (Inšpektor ga pogleda.) Imate kdaj občutek, da je vse okoli vas prazno? (Z roko potipa po zraku.) Da je vse, kar vidite – stvari, ljudje, gozd – da je vse to – samo nekaj, kar vaša domišljija slika na platno praznine?

INŠPEKTOR: (pogleda po stenah) So to vaše slike? Ste tudi slikar?

JANEZ: Ne – niso moje – jaz govorim o –

INŠPEKTOR: Vem, o čem govorite, gospod. Ampak jaz nisem prišel k vam na filozofsko kramljanje – prosim vas za oris dogodka in pojasnilo.

JANEZ: (po premoru) Ubil sem ga.

INŠPEKTOR: To ste že rekli, povejte mi, zakaj in kako.

JANEZ: Pustil sem ga umreti. Samega. V bolečinah. Lahko bi ga rešil. Lahko bi živel še dvajset let. Ampak –

INŠPEKTOR: Ampak?

JANEZ: Vmes je bila ženska. Vse življenje je med menoj in tistim, kar bi moral storiti, da bi lahko postal to, kar sem hotel biti, stala ženska.

INŠPEKTOR: Gospod –

JANEZ: Ne konkretna ženska, kar bi še razumel, ampak moja predstava o ženski, moj stvor, moja želja. Hkrati pa moj izgovor za to, da nisem nič naredil.

INŠPEKTOR: Razen tistega, kar ste naredili. Je bilo to namerno, ali se je zgodilo po nesreči?

JANEZ: Oboje.

INŠPEKTOR: Puška se je sprožila sama od sebe, hkrati pa ste pritisnili na sprožilec.

JANEZ: Ne gre za to, da sem nekaj storil, ampak da nečesa nisem – (Se nenadoma zave.) – Puška? Kakšna puška?

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!