Kostanjeva krona
odrasli
Glavni protagonist Jan Hudorovec je zaznamovan s preteklostjo, saj je erotično navezan na mater. Po prekinitvi študija prava se vrne domov, kjer izve, da je mati že kar nekaj časa v zvezi tudi s sosedom Gederjem. Jan poseka star kostanj in si iz njegovih vej splete krono, ki naj bi mu 'izsesala črve iz možganov'. Z Gederjem se zapleteta v prepir, ki se konča z Gederjevo smrtjo. Vse kaže na to, da je krivec Jan, o čemer je prepričan tudi sodnik, resnica pa je nekoliko drugačna ...
SODNIK: In kako deluje ta – kostanjeva krona?
JANEK: Pobije črve, ki rijejo po lobanji. Iz možganov potegne strup. Dajte si jo na glavo.
SODNIK: (stopi proti truplu) Ne bi rad končal v takem stanju kot tale možakar tukaj. Kostanjeva krona očitno naredi precej več kot potegne strup iz možganov. (Položi krono Gederju na mednožje.) S kuhinjskim nožem lahko preluknja želodec. (Pogleda Janeka in zavpije.) A ne?
JANEK: (mirno) Dolgo ne uporabljaš grdih besed, dolgo ne vidiš stvari, kakršne so, ampak barvo, nalepljeno nanje v preteklosti. Potem ti spodrsne na tej zlizani barvi prednikov, padeš, in odkruši se kos barvne plasti. Spodaj je nekaj drugega, nekaj popolnoma drugega. Razočaran si nad barvno lepoto, nad krasnimi pastelnimi barvami, nad rde~imi oblaki ob sončnem zahodu. Pograbi te bes in luščiš napleskane barve, jih stružiš z dreves, z neba in gozdov, z obrazov – in končno se ti med rokami pretaka goli svet, končno goli svet.
SODNIK: (po premoru) Zakaj si ga ubil?
JANEK: Mesec sije, kladvo bije, mesec sije, kladvo bije, bum, bubum, bu-bum! Siva mačka v brezje gre. Bum, bu-bum, bu-bum!
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!