Deset

Leto nastanka: 2011
"Najhujši je padec angela vrednot. Vseh vrednot. Mladi ljudje ne bodo vedeli, kam. Življenje bo nično. To se že dogaja. Tega nas je lahko strah. … Svet, kjer je edina vrednota denar, je mrtev svet."
Število vlog: 6 (3 ž, 3 m)
dramska pesnitev
vrednote, mali ljudje, aktualna družbena slika sveta, zločin

V drami nastopa šest oseb, ki se v posameznih prizorih izmenjujejo. Sami prizori, ki delno tematizirajo deset božjih zapovedi, so navidez nepovezani, v njih pa prihajajo na dan tako nerazrešeni konflikti in travme iz preteklosti, preizpraševanje vrednot v sodobnem svetu in iskanje odgovorov na temeljna vprašanja bivanja. Skupek prizorov predstavlja sliko sodobnega sveta in družbe, vrhunec pa se zgodi čisto na koncu.

MLADENKA: A svinjo boli, ko jo zakoljejo?

ONA: Danes to naredijo z elektriko. Sem brala.

STAREC: Delal sem v klavnici. Prašiči trpijo. Milo jokajo, ko se jim približuje ura smrti.

STARKA: Nisem vedela, da si delal v klavnici, pa sem bila s tabo petdeset let!

STAREC: Petdeset let ni celo življenje.

MLADENKA: Ne bom več jedla svinjskih klobas. Krvavic. Pečenic. Pršuta ne bom več.

STAREC: Petnajst let sem imel. Med počitnicami sem delal tam. Prignali smo svinje iz hleva. Zasmrdelo je. Srale so od strahu, svinje, pa ni bil samo drek, bil je tudi strah.

ON: Strah smrdi.

MLADENIČ: In boli.

STAREC: Zato pa je Bog. Da manj boli.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!