Deset

Leto nastanka: 2011
Najhujši je padec angela vrednot. Vseh vrednot. Mladi ljudje ne bodo vedeli, kam. Življenje bo nično. To se že dogaja. Tega nas je lahko strah. … Svet, kjer je edina vrednota denar, je mrtev svet.
Število vlog: 6 (3 ž, 3 m)
dramska pesnitev
aktualna družbena slika sveta, mali ljudje, vrednote, zločin

V drami nastopa šest oseb, ki se v posameznih prizorih izmenjujejo, slednji pa delno tematizirajo deset božjih zapovedi. Sami prizori so navidez nepovezani, v njih pa prihajajo na dan tako nerazrešeni konflikti in travme iz preteklosti, preizpraševanje vrednot v sodobnem svetu in iskanje odgovorov na temeljna vprašanja bivanja. Skupek prizorov predstavlja sliko sodobnega sveta in družbe, vrhunec pa se zgodi čisto na koncu.

IZ NOMINACIJE ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA: Avtor v inovativno strukturiranem besedilu Deset, s podnaslovom Dramska pesnitev, izpisuje dramsko dogajanje na dveh ravneh; aktualen dramski čas in fragmente iz življenja »malih« ljudi pretanjeno sestavi v igrivo in hkrati kruto sliko obsednega stanja zaradi razvrednotenega bivanja. Gledališko etudo komponira tako, da v družbo šestih oseb (Mladenič, Mladenka, On, Ona, Starec, Starka), ki jih povezuje nujnost razjasnitve vprašanja »Kdo je ukradel? In kdo je okraden?«, vplete prosto plavajoče prizore ključnih trenutkov iz življenja tipičnih, a hkrati prepoznavno individualiziranih posameznikov. Njihove izkušnje iz različnih mejnih situacij v odnosih med moškim in žensko, odraslim otrokom in staršem, zaposlenim in delodajalcem ... se brez moraliziranja staknejo z navidez neulovljivimi vzgibi sestavljenih dramskih karakterjev, ki so zavezani igri iskanja (šest oseb išče »krivca«). Le-ta se z iztekom v grotesken obračun, v katerem drug drugega zadavijo, lucidno spoji s sugestivno izpisanimi človeškimi stiskami in tako poantira pretresljivo, tragikomično analizo odsotnosti empatije v sodobnem svetu.

MLADENKA: A svinjo boli, ko jo zakoljejo?

ONA: Danes to naredijo z elektriko. Sem brala.

STAREC: Delal sem v klavnici. Prašiči trpijo. Milo jokajo, ko se jim približuje ura smrti.

STARKA: Nisem vedela, da si delal v klavnici, pa sem bila s tabo petdeset let!

STAREC: Petdeset let ni celo življenje.

MLADENKA: Ne bom več jedla svinjskih klobas. Krvavic. Pečenic. Pršuta ne bom več.

STAREC: Petnajst let sem imel. Med počitnicami sem delal tam. Prignali smo svinje iz hleva. Zasmrdelo je. Srale so od strahu, svinje, pa ni bil samo drek, bil je tudi strah.

ON: Strah smrdi.

MLADENIČ: In boli.

STAREC: Zato pa je Bog. Da manj boli.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!