Spalnica ali Sveti Jurij ubija zmaja Igra
odrasli
V spalnici, "kjer se vse začenja in vse konča", kjer "zares padajo vse meje, vse pregrade in vse maske", kjer "je vse dovoljeno", se skozi prelomno soočenje med zakoncema in ljubimcem razkrivajo dolga leta zamolčane zamere, razkorak v pričakovanjih vpletenih in razumevanju ljubezni oziroma zakonskega življenja. Spalnica, prostor čutnosti in erotike, v "usodni" noči postane prizorišče čustvenih manipulacij, izmikanj in preigravanja vlog. Pozicije moči in nadvlade se med liki vseskozi menjavajo, in kar se zdi kot razkritje ali dokončna resnica, se kmalu izkaže za psihološko igra(čka)nje, laž ali vsaj za utvaro.
NIKO: Namerili ste pištolo.
JURIJ: Se ti zdi?
NIKO: Tako je bilo videti.
JURIJ: Morda je bilo videti tako. Ampak videz še ni resnica. Marti sem hotel povedati … Toda ona ima grdo navado, unmanierlich sein, resnično se ne zna obnašat, da mi nikoli ne pusti, da bi povedal do konca …
MARTA: Nehaj! Končajmo to …
JURIJ: Kaj naj končamo, Marta? Zakaj govoriš v množini? Midva nisva nič začela. On je začel! Na lepem je vdrl je v najino življenje, naju pobil na tla in zvezal kot salamo.
NIKO: Ustrašil sem se …
JURIJ: Kaj? Ustrašil? Saj ne morem verjet! Vlomilec se je ustrašil! Česa ste se tako zelo ustrašili? Predvidevam, da se niste ustrašili svoje lopovščine?
NIKO: Da jo boste ustrelili.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!
Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.