Roza Luksemburg stanuje v sosednji ulici
+ Prevajalec, Vojak 1, 2, 3, 4, Policisti/specialci 1, 2, 3, 4, Avstrijski uradnik, Ženska, Državna tožilka, Državni sekretar, Minister, Študent 1, 2, 3, Študentka 1, 2, 3, Uniformirani policist, Policist v civilu, Dekan, Tajnica, Državni sekretar z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Stari gospod, Turški sultan, Miklova Zala, Iskender, Zdravnik
odrasli
“Drama Roza Luksemburg stanuje v sosednji ulici poskuša spregovoriti tudi o intimni usodi posameznika, saj človeški odnosi v brutalnem svetu vojne vsakega z vsakim razpadejo najprej v svoji intimni psihofizični strukturi. Pričujoča igra tako vsebuje elemente dramskega pisanja dokumentarne drame s suspenzom dramaturgije kriminalke. Na koncu se namreč izkaže, da je tragična zgodba glavne junakinje zgolj fasada za veliko bolj zapleteno čiščenje kadrov v obveščevalnih strukturah družbe. Igra vsebuje mnoge elemente resničnega dogajanja, pričevanj, celo zapisnikov in rekonstrukcij dogodkov. Vendar vse služi zgolj fikciji in sporočilu drame. Je predvsem zgodba o ženski – o borbeni, trmasti in načelni ženski v nenačelnem svetu – in je zgodba o tem, kako lahko nevidne sile sistema lomijo in zlomijo posameznika, čeprav je vsa etična in moralna resnica na njegovi strani.”
ROZA: Ja, če že hočete slišati, ja, za spremembe gre! Dežela, ki pusti pred svojimi vrati umreti enega samega človeka, ni vredna, da bi jo človek imenoval domovina! In ko pomagamo tujcu, pomagamo tudi sebi. Ne morem verjeti ... Kaj govorite?! Niste vredni, da obstajate. Vrtičkarji! Egoisti! Izginili boste, ker ne vidite drugega kot sebe! Sram me je, da sem tudi jaz del te skupnosti, ki sebe imenuje narod, v resnici pa je čisto navadno in sebično pleme! Sram me je, da sem tudi jaz del tako imenovanega naroda, ki je tako egoističen, tako slep, tako zaverovan vase ... Sram me je zato, ker vas ni sram! Dva čudovita otroka imam, krasnega moža, dobro mi gre, ja, boljše kot mnogim v tej deželi, ampak vseeno nočem živeti z vami v vašem svetu! Strah me je se za svoja otroka, ki bosta tu odraščala! Izginili boste! Vsi bomo izginili, če se ne bomo spremenili, če ne bomo bolj tolerantni, manj pohlepni!! Tudi jaz bom izginila. Vsa ta civilizacija, ves svet bo crknil, ker bolj ceni predmete kot ljudi. Nimate prihodnosti!! Prekleti ... Prekleti ...
Roza išče besedo, ki se ji kot velik gnev nabira v grlu ...
V dvorani je tišina.
ROZA: Prekleti Slovenci!!
Tišina je gosta.
STARI GOSPOD: Kdo nas zmerja?!
Tišina.
Stari gospod vstane.
STARI GOSPOD: Kriplovka nas zmerja! Prekleta šepavka!
Pljune.
Stari gospod odhaja. Študent 1 nenadoma plane za njim in ga zagrabi za plašč.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!