Solze in kri Meščanska igra

odrasli

Igra se odvije v enem dnevu, ko se na dan pisateljevega pogreba na njegovem domu srečajo ženske njegovega življenja. Prek analitično zastavljene dramske tehnike se razkrijejo skrivnosti preteklosti, ki za vedno spremenijo pogled na umrlega, za katerega so protagonistke mislile, da ga poznajo. Sicer tragične in usodne vesti so prek malomeščanskih karakterjev plasirane na komičen način, ki je prepojen z življenjsko surovostjo.

PRVA ŽENA OLGA: (mami Veri, tiho) Morala bi te počakat v avtu.

MAMA VERA: (tiho) Sama ne bi zdržala.

PRVA ŽENA OLGA: Hladna je kot kača.

MAMA VERA: Mislila sem, da jo bo bolečina spremenila.

PRVA ŽENA OLGA: Solze ne zmehčajo kamna.

MAMA VERA: Samo starejša je. Nič drugega.

Betka se vrne k njima.

BETKA: (na glas) In še bolj hudobna.

Mama Vera in Olga se zdrzneta, ko se nenadoma zavedata, da je poleg njiju Betka.

MAMA VERA: (sladko) Betka!  Dajte, otrok moj, povejte mi …! Kako dolgo ste pravzaprav že pri hiši?

BETKA: Vaš sin me je pripeljal kmalu potem, ko se je rodila Ana. Kot bejbisiter. Poznala sva se pa že prej. Od mojega šestnajstega leta. Hodila sem v trgovsko šolo, ko je prišel brat svoje pesmi ...

PRVA ŽENA OLGA: Se pravi, da vas je poznal, ko je bil še z mano?

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!