Vaja zbora Komedija v treh dejanjih s pevskim zborom in streljanjem

Leto nastanka: 1996
Igra je komedija in satira. Komedija želi biti predvsem na tistih mestih, kjer spregovori s komičnimi značaji in situacijami. Satira pa je tam, kjer asociira na prizore, ki jih prepoznavamo iz našega vsakdanjega, tudi političnega življenja.
Število vlog: 12 (4 ž, 8 m)
komedija, satira
socialna in kulturna kritika družbe, slovenska identiteta, kapitalizem, domačini, satira

Peter, ki je pravkar končal glasbeno akademijo, postane novi zborovodja v malem, odročnem kraju. Uživa podporo župana, ki želi s kvalitetnim pevskim zborom pridobiti volivce, in podjetnika Eržena, ljubitelj nogometa, ki pa je zaradi podeželskih razmer prisiljen sponzorirati pevski zbor. Peter, ki je bil prepričan, da bo vodil velik zbor, je po prihodu razočaran, saj ga pričaka le nekaj pevcev. Že kmalu se ljubezensko zaplete z eno od pevk, kar v malem kraju seveda ne ostane skrito. Peter propade, ker ne razume, da je z denarjem mogoče kupiti čisto vse. Besedilo spretno prepleta intimne in družbene odnose ter je polno duhovitih aluzij na slovensko družbo.

PETER:  Do zdaj o tem nismo razmišljali. Pripravljali  smo  program...

ANICA: (navdušeno) Jaz predlagam: "Mešani zbor Evridika."

HELENCA: Zakaj pa Evridika?

ELA: (hudobno spakljivo) Ker se Helenca zelo neumno sliši.

ANICA: Evridika zato, ker je to bajeslovno bitje, ki je tako lepo pelo, da se je celo sam Orfej

obrnil in jo pogledal.

VLADO: In se nemudoma spremenil v solni steber.

DRAGEC:  Basisti  nimate pojma! V solni steber  se  je  spremenil nekdo drug.

VLADO: A res? Potem sem pa najbrž zamešal obdobje.

HELENCA: In Evridika sploh ni bila pevka.

ELA: (ironično) A Helenca pa je?

JOŽA PERŠIN  - JOKI: Protestiram! Resno protestiram!!  Zbor  se nikakor ne more imenovati

Evridika.

ŽIKA: Ime naj bo po domače. Nekaj slovenskega. To jaz predlažem.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!