Psi lajajo

Leto nastanka: 2015
Zgodovinska igra v verzih in prozi
Število vlog: 11 (2 ž, 9 m)

+ vojska

medbesedilne reference, politika, aktualna družbena slika sveta, poezija

Nad deželo se zgrnejo vse mogoče nesreče. Vojvoda je prepričan, da je treba samo poiskati krivca za to stanje, in vse bo mogoče spet urediti. Za iskanje krivca zadolži svojo grdo hčer, ki pa v zameno želi nazaj knjige in možnost potovanj. Vojvodova druga hči, ki je lepotica, se zaljubi v pesnika in od njega zahteva, da ubije očeta, saj želi sama prevzeti vodenje države. V spopadu pred mestom obe hčeri izgubita življenje, pesnik pa je odločen, da bo vojvodo razkrinkal kot krivca za njuno smrt.

LEPA HČI: Imel boš plačo. Pesnik s plačo boš.

In s palačo. Vojvodsko.

PESNIK: Jaz sem najrajši vojvoda tvojega telesa, lepa hči.

LEPA HČI: To si že.

PESNIK: In pa vojvoda svoje svobodne pesmi.

LEPA HČI: Urejeno. Ko odstraniva očeta in prevzamem

deželo, boš moj osebni svobodni pesnik.

PESNIK: Ne morem. Ne smem. Pesem ni svobodna,

če je v službi oblasti. Pesnik je zato na svetu,

da je vedno malo slabe volje, da vedno laja na kralja,

na vladarja, na vojvodo. Pa tudi v luno.

LEPA HČI: Saj boš lahko. Tudi v luno.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!