Vinko Möderndorfer    

Mrtve duše rdeče-črna igra

Leto nastanka: 2004
Grenko-smešna igra je namenjena današnjemu, slovenskemu času, v katerem nekateri še vedno, s trupli nesrečne preteklosti, kujejo politični dobiček.
Število vlog: 14 (4 ž, 10 m)

+ pogrebci, pevci

odrasli

drama, komedija, satira
politika, smrt, sprava, politična razdvojenost

Družinsko pogrebno podjetje Tukaj počiva d.o.o. se odzove na razpis Ministrstva za okolje, da bi poskrbeli za izkop, identifikacijo in skupen pogreb žrtev vojne. V prijavi posredujejo lažne podatke, da bi se prikazali v čim lepši luči. Na razpis prispejo tri popolne prijave, ocenjujejo jih minister in državna sekretarja. Z zvijačo je izbrano podjetje Tukaj počiva d.o.o. Kmalu se začnejo izkopavanja v Kočevskem gozdu, vmeša oa se tudi politika, ki želi, da bi se prikazalo, da je padlo več ljudi – tako partizanov kot domobrancev. Na skupnem pogrebu pride na dan resnica.

OČE FREDI: Jama je bila že prej tu.

MINISTER: Že prej?

RASTISLAV: Ja, Beni.

MINISTER: Potem ni zarota?

RASTISLAV: Ne.

MINISTER: Škoda. Sem že razmišljal, kako bi se jo dalo krasno uporabit kot predvolilno geslo: Ministru skopali jamo, vendar se je iz nje vrnil kot feniks prerojen! Ali nekaj podobnega.

Minister se potipa po glavi, na kateri ima pasjo čeljust.

MINISTER: Kaj je to?

MAMA HELENA: Gospod Minister! Kar koli daste na glavo, vam blazno paše!

RASTISLAV: To je čeljust.

MINISTER: Od domobranca?

OČE FREDI: Ne.

MINISTER: Od partizana?

OČE FREDI: Od psa.

MINISTER: Škoda. Prav fino bi se slišalo: Minister za okolje tudi fizično pomagal pri izkopavanju preteklosti.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst

Nagrade, nominacije, izbori in priporočila

Nominacija za nagrado Slavka Gruma

Mrtve duše so močna satira; pod govorjenjem o spravi in simbolnem pokopu mrtvih, ki naj jih združi v smrti, vidimo politične igrice, ki hočejo svoji strani pripisati čim več zaslug in za nazaj pomnožiti število žrtev, drugi se ukvarjajo z bolj tranzicijskimi, se reče finančnimi mahinacijami. V primežu vsega tega se znajde družinsko pogrebno podjetje, ki samo po zaslugi rahlo odhakljanega in megalomanskega najmlajšega člana pristane na posel stoletja. Topalovićevsko »atmosfero«, pomešano z dovolj udarnim smešenjem vsakršnih birokratov in podobne pa kaže, pa tako rekoč od zgoraj opazujejo mrtvi, že zdavnaj enaki, že zdavnaj enakopravni, že spravljeni, kar daje tej bistroumno napisani komediji še dodatno groteskno razsežnost. Žal se zdi, da je črni, grobarski humor kot nalašč za nastalo politično situacijo, ko gredo nekateri vedno, ko bi morali predstaviti strategije za prihodnost, prekopavat kosti in preštevat mrtve.

2005

Drugi teksti avtorja